PN obiskal 2-metraš Rok Bržan iz Izole, ki želi nogometne sanje uresničiti v Italiji: “Primerjava ni možna, to sta dva različna planeta”
Tekst: David Klemenc. Vir fotografije: Vicenza Calcio
Pred kratkim so priprave na novo sezono 2026/27 začeli tudi italijanski drugoligaši. Slovenci bomo imeli v Serie B najmanj dva predstavnika, poleg Tjaša Begića tudi Roka Bržana, člana novopečenega člana tega ranga tekmovanja Ascolija. In ne le da bosta tekla po enakih zelenicah, skupno jima je tudi to, da sta oba vrstnika, oba iz Izole in da sta si garderobo delila tako v Gorici kot v Vicenzi. Toda tokrat bosta nasprotnika. A še preden se bo Rok Bržan spet soočil s svojim starim znancem, je ta 22-letni vratar, ki v višino meri kar 2 metra, obiskal Planet nogomet.
“Po začetkih v domači Izoli sem se preselil v Gorico, ki nas je nekaj obalnih fantov privabila z zanimivim projektom. Poleg igranja nogometa smo vsi še hodili v šolo. Jaz, Luka Baruca, Tjaš Begić, Rok Ljutič in seveda Zak Kavrečič. Po dveh sezonah v Novi Gorici sem se preselil v Domžale, kjer sem v covidni sezoni tudi osvojil naslov prvaka. Imeli smo zelo solidno ekipo in kar nekaj mojih nekdanjih soigralcev je še danes aktivnih: Mitja Ilenič, Jošt Urbančič, Nikola Jovićević, Luka Turudija, Nejc Klašnja, Gašer Černe, Emir Saitoski, Klemen Mihelak, Mark Strajnar, Nick Perc in še bi lahko našteval,” je Rok Bržan pogled najprej usmeril v preteklost in med drugim nehote razkril tudi, kakšni igralci so se vse kalili pri Domžalah. Pa so vseeno propadle…
Rok Bržan: “Mogoče sem se malce zaletel”
Sledil je prvi odhod na tuje. Odšel je na preizkušnjo k tedanjemu italijanskemu drugoligašu Vicenzi, kjer je kmalu dobil tudi profesionalno pogodbo. A čeprav so se mu uresničile sanje, ni bilo vse tako, kot bi si morda mislil na prvi pogled. “Mogoče sem se malce zaletel, ko sem podpisal za tri leta, saj je tisto sezono Vicenza izpadla med tretjeligaše. Jaz sem vmes preživel posojo v Adrienseju v Serie D, kjer sem imel zelo solidno sezono, nato pa še pol sezone v Biljah, kjer sem se predvsem odpravil po prepotrebne igralne minute,” je Rok Bržan pojasnil, da mu je Vicenza sicer dala pogodbo, ne pa minut na igrišču.
Sledila je nova epizoda med italijanskimi tretjeligaši pri Union Clodienseju, nato pa po izteku pogodbe selitev na jadransko obalo v mesto Ascoli, kjer domuje istoimenski klubski velikan, ki je kar 16 sezon preživel tudi v Serie A. Že od prvega dne se je vedelo, da je cilj v sezoni 2025/26 le eden – skok v višji rang tekmovanja: “Takoj, ko sem prišel, mi je bilo rečeno, da je skoraj obvezna uvrstitev med drugoligaše, kar se je na koncu tudi uresničilo. Sam sem bil v vlogi rezervnega vratarja, a me to ni motilo, saj sem že na začetku vedel, da bo tako. Kljub temu sem kot igralec z odličnimi treningi precej napredoval.”
Kaj hitro se je privadil življenja v tem mestu, ki je približno veliko kot Koper in Izola skupaj, šteje namreč okoli 50 tisoč prebivalcev. “Ascoli je zelo lepo in urejeno mesto, pa tudi živahno. Ljudje te prepoznajo na ulici, saj ima klub velik pomen v regiji. Cenovno je zelo ugodno, sploh če primerjamo s Slovenijo. Najbližja plaža je le nekaj kilometrov stran, v mestu San Benedetto, kjer domuje tudi naš največji rival. Ravno letos smo se po dolgih letih srečali v prvenstvu in pokalu. Rivalstvo je ogromno in v času pred tekmo, med njo in po njej je bilo na tribunah in ulicah skoraj vojno stanje,” je opisoval Primorec na začasnem delu na drugi strani Jadranskega morja.
“Dva različna planeta”
Načrti za letošnjo sezono so dodatno napredovati in še naprej potrpežljivo čakati na priložnost. Govorilo se je tudi, da bi lahko odšel na posojo drugam, a za zdaj je ostalo le pri tem. “Kot sem razumel vodstvo kluba, naj bi bil prva izbira na pokalnih tekmah, v prvenstvu pa naj bi čakal svojo priložnost. Glede na veliko število tekem upam, da pride tudi do tega. Sicer pa je še vse odprto. Ostal naj bi v Ascoliju, mogoča pa je tudi kakšna posoja,” je leta 2003 rojeni vratar priznal, da menjava okolja, čeprav začasna, ni nemogoče.
Pa bi se vrnil domov? Da bi v Sloveniji nabiral prepotrebne minute? “Ne razmišljam o tem. Če bi že prišel nazaj, bi bilo to na posojo z italijansko pogodbo. Kot takrat, ko sem se priključil Biljam v želji, da bi redno igral. Da bi se pa vezal na kakšnega slovenskega prvoligaša, pa mislim, da ne pride v poštev,” ni ovinkaril Rok Bržan in med vrsticami priznal tudi, da se slovenski klubski nogomet pač v za marsikoga ključnih pogledih preprosto ne more kosati s tujim.
“Če bi moral primerjati Slovenijo in Italijo? Mislim… Rekel bi, da primerjava ni možna. Pa ne govorim le o kakovosti nogometa. Na splošno smo pri vsem – od infrastrukture, organizacije in proračunov – na različnih planetih. Naša slovenska prva liga je na ravni tretje italijanske lige, recimo. Dobro, pustimo izjeme. Prepričan sem, da Celje sodi v vrh druge lige ali celo v spodnji del Serie A. Mogoče bi bila še Maribor ali Koper malce višje od tretje lige, ampak generalno gledano je to to,” je Rok Bržan za konec še slikovito opisal, zakaj ga v tem trenutku vrnitev domov preprosto ne zanima. In lahko mu le želimo, da se mu bo odločitev za vztrajanje na Apeninskem polotoku na koncu obrestovala…
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
