Med čakanjem na nov klub Planet nogomet obiskal Jan Repas: “Maribor zapustil brez zamer, odšel pa, ker želim spet igrati na tujem”

Slovenska nogometna tržnica se je s koncem pravkar zaključene tekmovalne sezone 2025/26 uradno prebudila, eden njenih najbolj iskanih in vročih protagonistov pa je brez dvoma Jan Repas. 29-letni neutrudni vezist in motor sredine igrišča se je po dolgih šestih letih dokončno poslovil od Maribora. Ljudski vrt je zanj preteklost, pred njim pa je nepopisan list papirja, na katerem še vedno ni niti imena novega delodajalca.

Med reševanjem svoje igralske prihodnosti je Jan Repas obiskal Planet nogomet, spregovoril o sicer klavrno zaključeni pustolovščini v štajerski prestolnici, pogledal v prihodnost in se med drugim dotaknil tudi propadlih Domžal, pri katerih je začel uspešno kariero.

Prvič v tvoji dolgoletni in bogati profesionalni karieri se nahajaš v položaju, ko si uradno t. i. ‘free agent’ oziroma prost igralec brez kluba. Kakšni so občutki, ko nimaš tistega vnaprej določenega poletnega urnika?

• • Priznam, da je občutek, da sem po dolgih letih znova brez kluba, precej čuden. Popolnoma drugače je, ko ne veš, kdaj natančno se boš pridružil novemu delovnemu okolju, kot pa v situacijah, ko imaš v koledarju točno zapisan datum začetka klubskih priprav.

Kaj je za nogometaša v tvojem položaju pravzaprav slabše in bolj stresno? Kratek poletni dopust, ki v slovenskem klubskem nogometu traja borba dva tedna, ali ta trenutna negotovost, ko sploh ne veš, koliko časa bo odmor dejansko trajal?

• • Pa mislim, da mi je v tem trenutku hujša oziroma slabša prav ta negotovost, ko preprosto ne vem, kdaj natančno bom znova začel z rednim delom. Malce daljši dopust bo vsekakor prijal, toda ko kot nogometaš nimaš urejenega klubskega statusa, je težko biti povsem miren in sproščen.

Prestopne govorice te selijo na različne konce Evrope. Lahko bralcem Planeta razkriješ vsaj približno smer, kje bo Jan Repas igral v prihodnji sezoni?

• • Po pravici povedano, ne vem. Kar z gotovostjo lahko rečem in potrdim, je le to, da vem, na katerem planetu bom igral (smeh). Če pa me v tem trenutku vprašate za kontinent ali specifično državo, se mi iskreno niti sanja ne. Vendar mi je po drugi strani morda v tem trenutku tako celo lažje. Agentu sem naročil, da mi ne rabi javljati prav vsake malenkosti ali začetnega tipalnega kontakta, saj potem doma samo po nepotrebnem premlevam in razmišljam o vsem skupaj. Raje vidim, da me pokliče takrat, ko bo na mizi nekaj res konkretnega in tistega ta pravega. Glavna in zadnja beseda pri končni izbiri bo seveda moja, bom pa pred podpisom pogodbe za mnenje zagotovo vprašal tudi svojo zaročenko.

V Ljudskem vrtu se v teh tednih obetajo velike, skorajda tektonske spremembe na vseh ravneh. Bi te lahko ta ambiciozni projekt novega Maribora morda prepričal, da si premisliš in vendarle ostaneš v vijoličastem?

• • Ne. Mislim, da ne. Pri moji iskreni želji po odhodu Maribor kot klub ne igra nobene vloge v smislu, da bi med nami obstajale kakšne zamere ali obojestransko nezadovoljstvo. Sploh ne. Gre se preprosto za to, da si osebno želim novega, svežega izziva v karieri. Želim si oditi v tujino, kjer se preprosto moram znova dokazati v močnejši konkurenci.

Ko že omenjamo spremembe v Mariboru; kako si sam pred časom doživel prihod novega strateškega partnerja kluba Acuna Ilicalija? Koliko stikov sta dejansko imela med sezono?

• • Mogoče sem ga videl vsega dvakrat ali trikrat. Prvič povsem na začetku, ko je uradno prišel v klub in nam igralcem podrobno predstavil svoj dolgoročni projekt, nato pa je v garderobo stopil še enkrat. Kakšnih ostalih ali globljih stikov z njim osebno nismo imeli.

Za tabo je dolgo in turbulentno obdobje v štajerski prestolnici. Kakšno popotnico oziroma besedo bi ob slovesu namenil mariborskim navijačem, ki so te vsa ta leta zvesto podpirali?

• • Kot sem že rekel… Predvsem mi je neizmerno žal za to zadnjo sezono, ko na igrišču nismo upravičili visokih pričakovanj in smo jih rezultatsko razočarali. Vsa ta navijaška trenja in nezadovoljstvo, ki so se dogajala v zadnjem času, so na koncu dneva povsem razumljiva. Navijači so bili z nami v dobrem in v slabem, zato imajo vso pravico biti jezni, ko stvari ne gredo v pravo smer.

Kaj pa Jan Repas v tem trenutku najbolj iskreno želi nogometnemu klubu Maribor za prihodnost?

• • Predvsem si želim, da se stvari v celotnem klubu čim prej stabilizirajo. Pomembno je, da se v Mariboru postavi ena jasna, dolgoročna vizija in da se te zastavljene vizije vsi vpleteni nato tudi strogo držijo. Verjamem, da to ne bo lahka naloga in da bodo na tej poti znova prišli tako vzponi kot padci, a Maribor kot klub to zagotovo zmore. Navijači pa naj, tako kot so to počeli že do sedaj, trdno stojijo klubu ob strani. Maribor se bo zagotovo vrnil nazaj na sam vrh slovenskega nogometa.

Kot otrok domžalskega kluba ne moreš mimo žalostne usode ob Kamniški Bistrici. Kako kot nekdanji član tega kluba gledaš na to, da so določeni ljudje dopustili, da je propadel nekoč tako ugleden klub?

• • Ah, kaj sploh reči… Res mi je grozno in težko pri srcu. Toliko bolj, ko – recimo – vidim, da se danes po internetu prodajajo klubske zastavice in celo zgodovinski pokali, ki smo jih s trudom osvajali… Tega si klub kot takšen in vsi, ki smo mu dali del svojih življenj, nismo zaslužili.

Če bi se Domžale nekoč znova pojavile na slovenskem nogometnem odru in sestavile konkurenčno ekipo, bi te morda mikalo, da bi se ob koncu svoje nogometne poti vrnil domov? Bi te recimo pri 37 letih zanimalo, da za rekreacijo odigraš kakšno tekmo v četrti ligi za svoj matični klub?

• • Nikoli ne reci nikoli (smeh). Trenutno o tem seveda sploh še ne razmišljam, mogoče pa bom kdaj kasneje res poprijel za takšen izziv, tako malce za rekreacijo in lastno dušo.

Avtor: Uredništvo Planet nogomet

Intervjuji

#janrepas

1. SNL

Maribor