1. september 2024 razkriva grozljivo resnico o zlomu Domžal: Nekdanji slovenski prvak je bil insolventen 18 mesecev pred stečajem!
Foto: Urban Lesjak
Uradna objava seznama preizkušenih terjatev za bankrotirani NK Domžale je (spet) dvignila ogromno prahu v slovenski nogometni javnosti. Stečajni upravitelj Ladislav Hafner je namreč v uradnih dokumentih črno na belem razkril podatek, ki meče povsem novo, izjemno obremenilno luč na nekdanje klubsko vodstvo z očetom in sinom, Stanetom in Matejem Oražmom, na čelu. Domžale so bile namreč uradno insolventne že 1. septembra 2024 – torej več kot leto in pol pred dokončnim marčevskim stečajem v letu 2026! In tudi precej pred prihodom kvazi investitorjev iz ZDA, ki jih je predvsem Matej Oražem v enem od svojih medijskih nastopov okrivil za zlom kluba.
Ob tem se logično poraja ključno vprašanje: kaj so vodilni možje ob Kamniški Bistrici počeli v tem času in kam so gledali? Klub je bil namreč celih 18 mesecev klinično mrtev, če se lahko tako izrazimo, v tem obdobju pa je uprava nemoteno poslovala, podpisovala pogodbe z igralci, kupovala nogometaše, kopičila dolgove in javnosti prodajala zgodbe o stabilizaciji ter famoznih ameriških vlagateljih.
Stečajni upravitelj Ladislav Hafner je zahtevke Staneta in Mateja Oražma (ki sta od kluba skupaj terjala več kot pol milijona evrov) hladnokrvno zavrnil s (tudi) identično, pravno neusmiljeno formulacijo: “Prerekano po 42. členu ZFPPIPP in 6. členu Zakona o društvih – nepravočasno ukrepanje z nastopom insolventnosti z dne 1. 9. 2024.”
Zakonodaja je jasna. Ko društvo ali podjetje postane insolventno (ko dolgoročno ni več sposobno poravnavati svojih obveznosti), mora vodstvo v roku 30 dni sprožiti zakonske postopke – bodisi prisilno poravnavo bodisi predlagati stečaj. V Domžalah se to ni zgodilo. Namesto tega se je agonija ob Kamniški Bistrici umetno podaljševala.
Medtem ko so bili računi blokirani, dolgovi pa so leteli v nebo (do končnih 4,6 milijona evrov), je klub še naprej igral v Prvi ligi Telemach. S tem ko vodstvo ni pravočasno potegnilo ročne zavore, so zavestno poglabljali brezno, vanj pa zvlekli številne nogometaše, zaposlene in poslovne partnerje, ki so za klub delali v dobri veri, danes pa so ostali na dolgem seznamu nepoplačanih upnikov.
Kakšne bodo posledice ‘nepravočasnega ukrepanja’?
Pravno pojasnilo upravitelja Hafnerja, ki se sklicuje na 42. člen ZFPPIPP (Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju) in 6. člen Zakona o društvih, bi lahko za nekdanje vodilne prineslo pravne posledice, ki presegajo zgolj izgubo njunih prijavljenih terjatev:
-
- Osebna odškodninska odgovornost: Ker zakon ščiti upnike, so člani poslovodstva (v tem primeru predsednik in direktor), ki ob nastopu insolventnosti ne ukrepajo pravočasno, upnikom osebno odgovorni za škodo. To pomeni, da lahko upniki z odškodninskimi tožbami posežejo neposredno na osebno premoženje Staneta in Mateja Oražma.
- Izguba premoženja v stečajnem postopku: Upravitelj je njuni terjatvi v višini več kot 500.000 evrov že prerekel. To pomeni, da iz stečajne mase ne bosta dobila niti evra (oziroma zelo malo), saj sta s svojim ravnanjem sama povzročila škodo društvu.
- Potencialni kazenski pregon: Zavestno zavlačevanje s stečajem in povzročitev stečaja z malomarnim ali goljufivim poslovanjem v slovenski zakonodaji nista nedolžni zadevi. Če se ugotovi, da je vodstvo namenoma prikrivalo finančno stanje in s tem oškodovalo upnike, lahko zadeva hitro roma v roke organov pregona.
Domžale tako še naprej ostajajo žalostna zgodba o tem, kaj se zgodi, ko klub postane talec neodgovornega poslovanja. Leto in pol dolga farsa, ko so vodilni načrtno zavajali vse, je slovenski nogomet stala enega svojih najbolj prepoznavnih klubov. In če pravna država obstaja, bi bilo več kot pravilno, da tisti, ki je kriv za vse skupaj, za to tudi odgovarja.
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
