Po osvojenem naslovu prvaka s Celjem je Planet nogomet obiskal Andrej Kotnik: “Pa naj pride Barcelona, pripravljeni smo!”

Igralec 32. kroga Prve lige Telemach je pričakovano postal Andrej Kotnik. Njegova imenitna predstava proti Aluminiju, polna atraktivnih potez in kronana z dvema zadetkoma, preprosto ni mogla ostati neopažena. Celjani so slavili z visokih 5:0, ob razigranem Primorcu pa so se v ekipo kroga uvrstili še njegovi soigralci Juanjo Nieto, Darko Hrka in Nikita Iosifov.

Ko je že kazalo, da se sezona 2025/26 ne bo izšla po njegovih željah, se je krivulja strmo obrnila navzgor. Kotnik je tekmovalno leto začel sijajno, ko je na povratni tekmi z azerbajdžanskim Sabahom mojstrsko asistiral Mariu Kvesiću za izenačujoči zadetek, ki je pomenil napredovanje. V nadaljevanju se je njegova forma nekoliko ohladila, predvsem na račun neprijetne poškodbe zadnje lože, ki ga je za nekaj časa oddaljila od zelenic in ga tudi po okrevanju ovirala pri normalnem trenažnem procesu.

A te težave so zdaj le še grenak spomin. Izkušeni ofenzivec je spet 100-odstoten, za nameček pa je očitno ujel pravo simfonijo z novim strategom Victorjem Campelosom. Portugalec v njem vidi močnega aduta, ne le za zaključek te sezone, temveč predvsem za naslednjo, ki se bo ekspresno hitro začela s kvalifikacijami za tako želeno ligo prvakov. To je oder, na katerem ima 30-letni Koprčan že nekaj dragocenih izkušenj; kot član Maribora je namreč zadel na povratni tekmi z AIK-om v Stockholmu, kar je bilo dovolj za napredovanje. Kot zanimivost velja omeniti, da ga je na tistem srečanju v podaljšku zamenjal sedanji soigralec Rudi Požeg Vancaš.

Poleg omenjenega gola na Švedskem je Kotnik v Evropi v dresu Kopra zadel tudi proti ekipi Vaduza, v letošnji sezoni pa se lahko pohvali z izjemnim razmerjem med doseženimi zadetki in asistencami glede na preživete minute na igrišču: v 1168 minutah igre je zabil 3 gole in dodal 7 podaj.

Kotnik: “Kdor čaka, dočaka”

“To je rezultat trdega dela, vztrajanja in čakanja. In ko je tako, pride potrditev. Vedno sem bil pripravljen pomagati ekipi, pa naj bo to za minuto, dve ali pet… Kdor čaka, na koncu dočaka,” je uvodoma za Planet nogomet poudaril simpatični, zdaj v Maribor preseljeni Primorec.

V Slovenijo se je vrnil po dve leti in pol dolgi epizodi na Kitajskem, kjer je izkusil življenje na povsem drugačen način. Čeprav mu je tamkajšnji slog ustrezal, priznava, da je dom le dom.

“Težko je bilo oditi od doma na drugo stran sveta, a sem se hitro privadil. Izkušnja kot taka je bila zelo dobra, a dom je vendarle dom. Sam sem se želel še dokazovati v evropskem nogometu in ko je prišel klic iz Celja, nisem dosti razmišljal, če sploh sem,” je nadaljeval nekdanji nogometaš Gorice.

Ponudba najhitreje rastočega nogometnega kolektiva pri nas je bila očitno preveč mamljiva. Po besedah kreativnega vezista bi utegnilo biti knežje mest še nekaj časa njegov drugi dom.

“Tukaj se super počutim. Mogoče se sliši klišejsko, a v Celju res vse ‘štima’ – od uprave do soigralcev in celotnega delovanja kluba. Ne vem, če se mi je kdaj v toku kariere, sploh v mlajših letih, zgodilo, da sem z užitkom prišel na trening,” je v smehu dodal nogometaš z izkušnjami iz Italije in Španije, nato pa pomiril celjske navijače, ki v zadnjem času uživajo v njegovem razkošnem talentu: “Res bi morala priti neka ekstremna ponudba, da bi se premaknil… Pa še to ne vem, če!”

S tem je jasno pokazal, kakšen pozitiven ambient vlada v mestu grofov, predvsem pa, da gre za zdravo nogometno sredino. Čeprav je v Murski Soboti matematično osvojil svojo prvo državno lovoriko, ga uspeh ni presenetil.

“Vesel sem oziroma vsi v klubu smo veseli osvojitve prvenstva. A da bi rekel, da je to nekaj nenavadnega, ne. Vedel sem, kam prihajam, in vedel sem, da smo tu zato, da osvojimo trofejo. Nogometni klub Celje kot celota je od prvega dne priprav delal na tem, da se pokal za zmagovalca prvenstva vrne v naše vitrine, in posledica tega je, da smo že par krogov pred koncem mirni,” pravi nogometaš, ki je doslej v Prvi ligi Telemach odigral 163 tekem in dosegel 23 golov.

“Odhod Riere nas ni presenetil”

Vendarle vse ni bilo vedno povsem mirno. Šok ob odhodu Alberta Riere v Frankfurt, kjer je Španec prevzel vodenje prvoligaša Eintrachta, je ekipo sprva pustil v določenem krču, a so se stvari kmalu vrnile v normalne tirnice.

“Res je, da se nam je poznalo, da nas je Albert zapustil, a na koncu to spet ni bilo presenečenje. Vedeli smo, da je neizbežno, da bo prišla takšna ponudba, ki se je ne da zavrniti. Kolikor smo obžalovali njegov odhod, toliko smo mu čisto vsi igralci to privoščili. Mislim, da bi lahko do jutri zjutraj govoril v superlativih o njem, ampak na kratko: Albert Riera obvlada svoje delo do milimetra,” je trenerja Eintrachta javno pohvalil Andrej Kotnik.

Toda po tistem poslovilnem remiju v Ljudskem vrtu, ko je vajeti za kratek čas prevzel pomočnik Ivan Majevski, so stvari sprva krenile v nezaželeno smer. Sezona je bila ogrožena.

“Padli smo, ker smo forsirali še naprej stari sistem, a to žal ni šlo, ker tudi Alberta ni bilo zraven. Nato je prišel Vitor Campelos, ki je predvsem zbližal ekipo, vrnil tisti moštveni duh in nas mentalno pripravil na to, kar prihaja. Ravno ta način nam je dal novo energijo, ‘zbalansiral’ stvari, zamenjali smo način igre in stvari so se poklopile. Tako smo vsi lahko hvaležni Victorju, kako nas je dvignil. Ne le, da je odličen strateg in psiholog, je tudi zelo dober človek, ki se ukvarja čisto z vsakim igralcem posebej in mu želi dobro,” je o novem strategu povedal 30-letnik in potrdil njuno odlično sodelovanje.

Cilj je jasen: liga prvakov

Naslov prvaka v Celju ne pomeni veliko, če se ga ne nadgradi. Osvojitev lovorike je le stopnica do tistega pravega cilja – lige prvakov. Kvalifikacije so skorajda pred vrati, a se jih nekdanji igralec Crotoneja ne boji.

“Igral sem Evropo z Gorico, Mariborom in Koprom, in vedno je bil prisoten tisti nek strah oziroma morda preveliko spoštovanje nasprotnikov. V Celju lani tega nisem začutil. Mi smo šli v tekme brez strahu. Če se malo pošalim: lani, ko smo odlično krenili v kvalifikacije, sem si rekel – pa naj pride Barcelona, pripravljeni smo,” v sezono 2026/27 z optimizmom pogleduje Kotnik.

Ali bo torej celjska zelenica tudi v prihodnji sezoni preobremenjena s tekmami na najvišji ravni? “Bo, bo, v to sem prepričan. Mi verjamemo vase, se pa zavedamo, da ni več slabih ekip. Tudi tisti iz Gibraltarja ali Maltežani, na primer, znajo igrati nogomet. Mi moramo narediti svoje, malo sreče pri žrebu je vedno zaželene in to je to. Liga prvakov je naš cilj, oziroma hočemo narediti korak višje kot doslej, kar bi bila liga Europa, ampak ponavljam: mi hočemo ligo prvakov,” je pogovor samozavestno zaključil Andrej Kotnik.

Avtor: Uredništvo Planet nogomet

Intervjuji

#andrejkotnik

1. SNL

Celje