Številke ne lažejo, Italija na dnu: Nekoč tovarna superzvezdnikov, danes pa le še bleda senca in ujetnica lastne birokracije
Foto: Gemini / Google
Italijanski nogomet se po tretjem zaporednem izpadu v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo sooča z ogledalom, ki kaže srhljivo podobo. Država, ki je nekoč serijsko proizvajala nogometne genije in superzvezdnike svetovnega kova, je danes le še bleda senca nekoč ponosne nogometne nacije. Številke iz zadnjega kroga Serie A so alarmantne in razgaljajo tisto, česar se navijači Azzurrov najbolj bojijo: Italijani so v lastni ligi postali tujci.
Statistika zadnjega prvenstvenega konca tedna je neusmiljena. Na igriščih Serie A je nastopilo le 62 italijanskih nogometašev, ki bi lahko zastopali reprezentanco, medtem ko je bilo tujcev kar 158. Absurden rekord sta postavila Udinese in Como, kjer sta bila na seznamu le dva domača igralca, pri čemer je srečanje v prvi postavi začel zgolj Nicolo Zaniolo.
Zakaj klubi raje kupujejo v tujini? Odgovor je v birokraciji
Če so včasih na Apeninskem polotoku kraljevali domači mojstri, danes klube v nakup tujcev sili tudi zapleten finančni sistem, t. i. compensazione. Gre za mehanizem, ki naj bi zagotavljal finančno stabilnost, a v praksi duši domači trg.
Kot poroča La Gazzetta dello Sport, morajo italijanski klubi pri medsebojnih trgovanjih predložiti bančna ali zavarovalna jamstva, če imajo negativen saldo med nakupi in prodajami. Ti finančni instrumenti so dragi, zamudni in zahtevajo nepremičninska ali gotovinska kritja. Za tuje lastnike klubov je to nepredstavljivo zapleteno, zato se raje obrnejo na tuji trg, kjer so pogoji plačila prilagodljivi in prepuščeni dogovoru med kluboma.
Italijani le še na klopeh, igrišča pa prepuščena tujcem
Edini segment, kjer Italija še ohranja svojo identiteto, so trenerske klopi. V celotni ligi je le pet tujih strategov, med elitnimi klubi pa le milanski Inter s Cristianom Chivujem stavi na tujega trenerja. Vendar pa trenerji ne morejo delati čudežev, če v rokah nimajo domačega materiala. V zadnjem krogu je bilo od 23 doseženih zadetkov le 11 italijanskih. Medtem ko Nemčija in Francija uporabljata precej bolj preproste finančne mehanizme, Italija vztraja pri izjemno zapletenem, nepregleden in zmedenem sistemu, polnem nepotrebne birokracije, ki namesto podpiranju domačih talentov spodbuja uvoz.
Če italijanska zveza (FIGC) ne bo nemudoma posegla v sistem in odpravila birokratskih ovir, ki domačim klubom onemogočajo trgovanje med seboj, bo ta nekoč ponosna nogometna velesila še naprej le nostalgično obujala spomine na čase, ko je bil svetovni vrh zanje nekaj samoumevnega, opozarjajo strokovnjaki. No, posledice vsega naštetega pa so tako ali tako že videne tam, kjer navijače najbolj boli – na igrišču. (pt)
Avtor: Uredništvo Planet nogomet



