Luka Ivanič jeseni v 4. SNL prebudil Ižakovce “Živimo na majhnem prostoru. Nogomet ne sme postati razlog za razdor ali sovraštvo”
Vir fotografije: NK Ižakovci
Ižakovci v prekmurskem nogometu veljajo za zelo posebno vas. Kljub dolgoletnemu nastopanju v najnižjem kakovostnem razredu v Sloveniji, peti ligi, so na svoje domače tekme v nedeljskih popoldnevih redno privabljali vsaj 200 gledalcev. Zlasti v lanski sezoni je ta številka še narasla, saj so ob 50-letnici kluba po dolgih 20 letih osvojili naslov prvaka 1. MNL Murska Sobota in se uvrstili v Pomursko nogometno ligo.
S klubom je skozi celotno sezono dihala praktično celotna vas s 729 prebivalci. Preskok v višji rang tekmovanja pa ni bil enostaven. Ižakovci so imeli na začetku oktobra na svojem računu zgolj štiri točke in so bili prikovani na dno lestvice. Grega Andrejč, ki je poskrbel za enega največjih uspehov v zgodovini kluba, se je poslovil, na trenersko mesto pa je prišel Luka Ivanič.
Slednji je v zaključku jesenskega dela prvenstva s svojo ekipo nanizal štiri zaporedne zmage in se povzpel vse do petega mesta, s čimer so Ižakovci postali najprijetnejše presenečenje jesenskega dela sezone 2025/26.
Gospod Ivanič, kmalu po prihodu v Ižakovce ste ekipo dvignili z dna lestvice in jesenski del sezone zaključili na odličnem petem mestu. Postali ste eno večjih presenečenj prve polovice prvenstva. Kaj je po vašem mnenju najbolj prispevalo k takšnemu rezultatskemu preobratu?
-
-
- Deloma je šlo zagotovo za tako imenovano šok terapijo, saj se igralci ob prihodu novega trenerja vedno želijo dokazati. Obenem pa sem prepričan, da sem lahko nadgradil dobro delo, ki sta ga pred tem opravila klub in prejšnji trener. Dodal sem nekatere svoje zamisli, ki so se na koncu izkazale za uspešne in so prinesle pozitiven rezultatski premik. Pri tem sem imel tudi veliko podporo in zaupanje vodstva kluba, za kar sem jim iskreno hvaležen.
-
Katere konkretne spremembe oziroma zamisli ste ob prihodu vnesli v ekipo?
-
-
- V vsako ekipo želim vnesti predvsem večjo organizacijo v igri ter samozavest – tako na ravni kolektiva kot posameznikov. Igralcem dovolim napake, saj so te sestavni del nogometa, vendar mi je pomembno, da razumejo, zakaj je do napake prišlo, in da znajo prevzeti odgovornost. Ključno je, da vedo, kdaj in v katerih situacijah si lahko določene stvari dovolijo.
-
Kako danes gledate na igralski kader in na katerih področjih vidite največ prostora za nadgradnjo?
-
-
- Delam s tistim, kar mi je dano, in iz tega želim potegniti maksimum. Ekipa je že dokazala, česa je zmožna, zato bo glavni poudarek na nadaljnjem razvoju obstoječe zasedbe in nadgradnji naše igre. Seveda pa je vsaka okrepitev dobrodošla, predvsem z vidika večje konkurence znotraj ekipe, kar vedno pozitivno vpliva na raven treningov in tekem.
-
V svoji trenerski karieri ste delovali v različnih vlogah – bili ste pomočnik trenerja pri Beltincih, v Bogojini ste opravljali dvojno funkcijo, zdaj vodite Ižakovce. Kaj vam je takšna pot dala in česa ste se v prekmurskem nogometu največ naučili?
-
-
- V karieri sem treniral vse selekcije, od U7 do članov, obenem pa sem nogomet aktivno igral kar 31 let. Velik del mojega znanja in izkušenj izhaja tudi iz družinske zagnanosti za igranje in treniranje nogometa. Prekmurje je specifično okolje – tukaj je nogomet del kulture, ljudje z njim živijo in vanj vlagajo ogromno energije. Največ, kar sem se naučil, je to, da moraš ne glede na rang tekmovanja ostati človek. Spoštovanje do igralcev in do nogometne igre mora biti vedno na prvem mestu. Kljub vsem teoretičnim in strokovnim znanjem je prav človeški odnos tisti, ki dolgoročno naredi razliko. Živimo na majhnem prostoru, kjer nas nogomet povezuje, zato ne sme postati razlog za razdor ali sovraštvo – ni vreden tega.
-
Kakšne so vaše trenerske ambicije in kako vidite svojo pot v prihodnje?
-
-
- Moje ambicije so usmerjene proti najvišjim trenerskim izzivom v Sloveniji, vendar se zavedam, da je do tja treba priti postopoma. Verjamem v pot korak za korakom. Kljub pridobljeni PRO licenci ostajam željan dodatnega izobraževanja, nadgrajevanja znanja ter stalnega osebnega in strokovnega razvoja. Le tako lahko dolgoročno napreduješ – kot trener in kot človek. (ls)
-
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
