Planet nogomet obiskal bivši kapetan Brava Gašper Trdin, ki je v Bolgariji na prav posebni misiji: “Prekiniti vladavino Ludogorca!”

Tekst: David Klemenc. Vir fotografije: Levski Sofija
V petek sta se v državnem prvenstvu Bolgarije pomerila velikana Levski in Ludogorec. Gledalci zadetkov niso videli, da je klub iz Sofije ostal na vrhu lestvice tamkajšnje elitne lige, pa je delež prispeval tudi nogometaš iz Slovenije. Nogometaš, ki je tokrat obiskal Planet nogomet. Gašper Trdin se je v bolgarsko prestolnico preselil februarja letos in je danes nepogrešljiv člen enega najbolj tradicionalnih klubov v tej državi na Balkanu. V statistiko je vpisal 23 nastopov, tudi za prihodnost pa ima, jasno, visoka pričakovanja.
A če Gašper Trdin danes živi v mestu s skoraj 1,3 milijona evrov in igra za klub, za katerega pesti drži na deset tisoče Bolgarov, so bili nogometni začetki precej bolj skromni oziroma v neprimerno bolj umirjenem okolju. Preden je v Ljubljani podpisal za Bravo, je Gašper Trdin kar 11 let igral za Radomlje, ki je danes morda res najbolj nogometna vas pri nas, nekoč pa je bil to klub, ki je bil v prvi vrsti daleč od oči slovenske javnosti. Toda Gašper Trdin ima na mlinarje čudovite spomine.

“Res je, na Radomlje me vežejo imenitni spomini. Tam sem igral za vse mladinske selekcije do članov, a nato prišel do točke, ko sem po več kot desetletju potreboval nov izziv. Prišlo je vabilo Brava, kar je bilo točno tisto, kar sem potreboval – večja konkurenca, dodatno trdo delo za svoje mesto in možnost napredovanja. Odhod v Šiško se je izkazal za odlično odločitev; osebno sem zrastel v vseh pogledih, hkrati pa imam fantastične spomine tako na soigralce kot trenerje in vodstvo,” je uvodoma za Planet nogomet povedal nogometaš iz Moravč, ki si je pri Bravu z dobrimi igrami, marljivim delom in profesionalizmom na najvišji možni ravni priigral tudi kapetanski trak. S slednjim na roki je postal eden najboljših vezistov v ligi in le vprašanje časa je bilo, kdaj ga bo pot zanesla tudi v tujino.
Gašper Trdin: “Pravilna odločitev”
“Res je, ponudb mi ni manjkalo. Dobil se jih tudi iz Rusije in Ukrajine, a se zanje iz različnih razlogov nisem odločil. Nato je na moja vrata potrkal Levski in mi predstavil ponudbo, ki me je takoj premamila. Zdaj, ko sem tukaj že nekaj mesecev, še toliko bolj vem, da je bila odločitev pravilna,” Gašper Trdin ne skriva veselja, ker se je po 112 tekmah v Prvi ligi Telemach odločil prav za selitev na stadion Georgi Asparuhov, kjer je pred časom kot trener deloval tudi Slaviša Stojanović, danes trener Kopra.

Za fanta iz majhnih Moravč, kjer živi toliko ljudi, kot v Sofiji v kakšni nekoliko daljši ulici, selitev v bolgarsko prestolnico ni bila enostavna. “Potreboval sem približno mesec dni, da sem se privadil tako na bolgarski stil življenja kot na nogometno filozofijo. Proti koncu sezone sem že začel dobro igrati. Zdaj sem v novo sezono in priprave prišel zelo dobro fizično in mentalno pripravljen, kar se pozna tako v igri kot drugod. Seveda pa je še vedno prostora za napredek,” je nadaljeval leta 1998 rojeni Gašper Trdin, ki pravi, da je mestni utrip v Sofiji res nekaj povsem drugačnega od tega, česar je bil vajen poprej: “Zdaj, ko sem privadil na vse skupaj, je veliko lažje. Mesto je zelo veliko – 1,3 milijona prebivalcev – in vedno se kaj dogaja, nikoli ni dolgčas. S soigralci preživimo veliko časa skupaj. V bližini je veliko dobrih restavracij, sam pa živim približno 15 minut od stadiona.”
“Zaradi tega je težje igrati”
Če je prej igral za kluba, ki tradicionalno gledano zagotovo ne sodita med največje v Sloveniji oziroma sta šele v zadnjem desetletju začela dosegati odmevnejše uspehe, je zgodovina Levskega dolga kot najdaljši ponedeljek. In še kako uspešna. Levski je bil kar 26-krat državni prvak, 26-krat je osvojil tudi pokal. V Evropi je preživel kar 62 sezon in odigral 259 tekem. In čeprav je imel v zadnjih letih tako finančne kot tudi rezultatske težave, ostaja velikan. To je hitro spoznal tudi Gašper Trdan.

“Levski je kultni klub. Za nami je armada navijačev; doma imamo povprečje med 8 in 10 tisoč gledalcev na vsaki tekmi, v gosteh nas spremlja vedno okoli 1000, včasih tudi do 3000 navijačev. Že po mestu se čuti veličina kluba. Ko gostujemo, se na vsakem koraku vidi spoštovanje, ki ga imajo do imena Levski. Zaradi tega je zanj tudi težje igrati, saj je za vsak pogojno rečeno manjši klub največja trofeja skalp Levskega, zato proti nam igrajo 120% in na nož. Mestni derbi s CSKA-jem pa je nekaj posebnega – že nekaj dni pred tekmo se čuti napetost v zraku. V pretekli sezoni, ko sem bil zraven, je bil ambient neverjeten, z okoli 30 tisoč gledalci,” navdušenja nad vsem, kar se dogaja okrog Levskega, ne skriva Gašper Trdin, ki bo s soigralci poskušal prekiniti tudi vladavino Ludogorca, a bo to vse prej kot lahka naloga.
Pa bolgarska liga kot takšna? Je primerljiva s slovensko? Boljša? Slabša? “Liga je korak naprej od slovenske, a ne toliko velik, da ne bi bilo prostora za nadaljnji razvoj v še boljšo ligo – interval je pravšnji. Imamo dobro ekipo in dobre pogoje. Letos želimo v prvi vrsti parirati serijskemu prvaku Ludogorcu in mu na koncu odvzeti obe lovoriki. Želimo si tudi Evrope. Letos žal nismo prišli v skupinski del, a smo se lepo izkazali pred mednarodnim avditorijem. Res pa je, da smo imeli zelo težak žreb – Hapoel, Braga, Sabah – in na koncu smo klonili proti AZ Alkmaarju. Mislim, da smo vseeno pustili dober vtis,” je zaključil Gašper Trdin, ki bo v prihodnjih tednih in mesecih seveda upal tudi, da si bo kakšno od tekem Levskega na televizorji v dnevni sobi nastavil tudi slovenski selektor Matjaž Kek…
Avtor: Uredništvo Planet nogomet