Iskanje novega selektorja Italije se je sprevrglo v vsesplošno zgražanje: “Pirlova edina referenca je prijateljstvo z Maldinijem!”
Foto: DALL-E
Čeprav bi moralo imenovanje nogometnih velikanov Paola Maldinija in Leonarda na čelo reprezentančnega projekta prinesti nov veter, se italijanski nogomet znova sooča z notranjimi pretresi. Ugledni dnevnik Corriere della Sera je namreč javno izpostavil tisto, o čemer športni dnevniki niso upali oziroma želeli pisati: Andrea Pirlo, ki naj bi bil trenutno celo prvi kandidat za selektorja, je bil genialen nogometaš, a je kot trener povprečen, njegova edina prava referenca za prevzem praznega selektorskega stolčka Azzurrov pa so tesne prijateljske vezi z novim tehničnim vodstvom. Spomnimo: Pirlo in Maldini sta bila soigralca pri AC Milanu… Kot nogometaš je bil 47-letnik eden najboljših vezistov na svetu, kot trener pa ni uspel prepričati še nikjer.
Omenjeni časnik je brez ovinkarjenja zapisal ostre besede, ki so hitro zaokrožile po Apeninskem polotoku in širše: “Andrea Pirlo ne spada v kategorijo trenerjev, ki bi lahko vodili Italijo, še posebej ne v tem zapletenem in težkem trenutku za naš nogomet. V prejšnjih tednih smo bili zasuti z ohrabrujočimi signali, od izbire predsednika Giovannija Malagoja do zvenečih imen kandidatov za selektorja, zdaj pa se soočamo s povprečnostjo.”

Zaskrbljenost javnosti je še večja, ker se v Italiji resno razpravlja o imenih, kot so Andrea Pirlo, Thiago Motta ali Stefano Pioli, medtem ko bo Nemčija za novega selektorja – recimo – imenovala Jürgena Kloppa. Corriere della Sera zato poziva vodstvo zveze, naj preneha s preračunljivim krpanjem lukenj in raje stavi na preverjene, četudi dražje rešitve.
Za Italijo bi bil garancija le Guardiola
“Če si Nemčija lahko privošči Kloppa, zakaj ne bi Italija storila vsega, kar je v njeni moči, da pripelje Pepa Guardiolo? To je povsem legitimna sugestija. Le Guardiola bi bil garancija za revolucionarne spremembe,” so pri omenjenem časniku izpostavili Španca, ki je nedolgo tega zapustil Manchester City.

Prihod Katalonca sicer ne zavira le višina plače, ampak predvsem njegovi strogi pogoji glede popolne prenove mladinskega sistema in delovanja reprezentance, kar bi močno poseglo v uveljavljene fevdalistične odnose znotraj italijanske zveze (FIGC), pišejo mediji na škornju.
Kljub kroženju različnih imen nogometni analitiki poudarjajo, da sta Antonio Conte in Roberto Mancini še vedno daleč najboljši in najbolj kompetentni domači izbiri, čeprav imata oba svojo prtljago. Conte še vedno zahteva astronomsko plačo, ki si jo finančno oslabljena zveza (ki je zaradi treh zaporednih izpuščenih SP izgubila vsaj 100 milijonov evrov prihodkov) težko privošči. Proti vrnitvi Mancinija pa močno lobira vplivni predsednik združenja trenerjev Renzo Ulivieri, ki mu ne more odpustiti “izdaje” in odhoda v Savdsko Arabijo leta 2023.
Ime novega selektorja, ki bo moral Italijo po 16 letih suše končno popeljati nazaj na svetovno prvenstvo, naj bi bilo znano najpozneje do 23. julija. Takrat bodo predsednik Malago, tehnični direktor Maldini in svetovalec Leonardo skupščini prvoligašev uradno predstavili nov program za vrnitev nekdanjih svetovnih prvakov v sam vrh. (žm)

Avtor: Uredništvo Planet nogomet



