Kogar ni, brez njega se mora – pa naj bo kralj ali Cesar! Slovenijo tretja tekmo lige narodov čaka v kraju, kjer se je vse začelo znova
Foto: Vid Ponikvar / Sportida
Več kot dve leti je od tega, kar je Slovenija nazadnje gostovala na Norveškem. Tedaj je v Oslo odšla kot potolčena, podrta reprezentanca. Štiri dni pred tem je v Srbiji doživel hudo blamažo. Orli so slavili kar s 4:1… Fantje, ki jih danes slavimo kot heroje, so tedaj dokončno postali izgubljena generacija. Zdaj seveda vemo, da se tudi izgubljeni še lahko najdejo, kaj bo sledilo po novem obisku Osla, pa bo brez dvoma zanimivo videti. V prvi vrsti zaradi tega, ker je bratovščina, ki je Sloveniji spet prinesla slavo, hočeš nočeš razpadla.
Matjaž Kek pred poletom na sever Evrope temu, kar se je zgodilo, ni želel posvečati preveč pozornosti. Češ to se dogaja. In res se dogaja. A ne odide vsak dan legenda. Rekorder. Človek, ki so ga še v Italiji tako zelo spoštovali, da so mu nadeli vzdevek Boss. Ko odide nekdo, ki je bil šef, ni lahko. Boštjan Cesar je tej reprezentanci dal ogromno. Najprej kot nogometaš, nato kot trener. Vsakdo bi ga pogrešal. In tudi Slovenija ga bo pogrešala. Toda ključno je naslednje vprašanje: bo to kakorkoli vplivalo na delovanje kolesja, ki ga je Matjaž Kek tako fino uglasil? Res bo zanimivo videti…
Slovenija neporažena že skoraj leto dni
Slovenija se v bitko z Norveško podaja z dobro popotnico. Na uvodnih dveh tekmah nove sezone lige narodov je ostala neporažena, osvojila je štiri točke in zasedla prvo mesto v svoji skupini. Prav tako je zdaj res že preteklo ogromno vode, kar je nazadnje izgubila. Portugalska ob tem seveda ne šteje, slavila je komaj po streljanju 11-metrov… Iz igre je Slovenija nepremagana že skoraj leto dni. In to pove vse o njeni moči, o njeni formi.
Toda po seriji izjemnih predstav, izjemnih rezultatov in izjemnih dosežkov so se zdaj – hočeš nočeš – nad slovenski tabor prvič zares zapodili gosti, črni oblaki. Odšel je Boštjan Cesar, a to ni vse, kar nekaj fantov je poškodovanih, so tudi taki, ki so v slabi formi, in takšni, ki igrajo manj, kot bi si želeli. Matjaž Kek se je na Brniku pred poletom letala slikovito izrazil: “Ne bom rekel, da imamo negativno klimo, smo pa v položaju, ki v zadnjem času ni bil običajen.”
Vse se je zdelo popolno
Mariborčan ima še kako prav. Dejansko sta se cedila med in mleko. Vse se je zdelo popolno. A prej ali slej se zgodi nekaj, kar te z oblakov sklati nazaj na realna tla. Tako je v življenju, tako je v nogometu. Pretres, ki se je zgodil, bo zagotovo vplival na reprezentanco. Ko si z nekom toliko časa povezan tako zelo, kot so bili nogometaši z Boštjanom Cesarjem, brez dvoma zavlada praznina, praznina pa je le redkokdaj pozitiven občutek.
A na koncu dneva se nogomet igra na igrišču in ne ob njegovem robu. In na igriščih po vsej Evropi je Slovenija v zadnjem obdobju navduševala, da bi težko bolj. Na svoj način, to drži. Lahko bi rekli tudi, da na Cesarjev način; verjetno nam nihče ne bo preveč zameril. A ni pomembno, kako prideš do uspeha. Da le prideš. Slovenija je prišla. Zato bi bilo zdaj tudi škoda, da bi Oslo vnovič predstavljal preobrat v slovenski reprezentanci. Tokrat v negativnem smislu… Tako ali tako pa stari balkanski rek pravi: kogar ni, brez njega se mora. Pa naj bo kralj ali Cesar.
Avtor: Uredništvo Planet nogomet