Kekov klic mu je pokvaril poletni dopust, toda Andres Vombergar je srečen, da bi bil težko bolj: “Ker imam res rad to državo!”
Tekst: David Klemenc. Vir fotografije: San Lorenzo
Ob tokratnem pogledu na seznam slovenskega selektorja Matjaža Keka opazimo povratnika. Devet golov in asistenca v zadnjem obdobju sta bila dovolj, da se je napadalec San Lorenza, ki nastopa v izredno močni argentinski ligi, prvič po ameriški turneji januarja 2024 znova znašel v reprezentanci Slovenije. Kot vedno je bil Andres Vombergar vesel klica iz domovine – tako s strani Nogometne zveze Slovenije (NZS) kot tudi spletne strani Planet nogomet.
“Ponosen in vesel sem vpoklica. Z največjim veseljem se odzovem, ker imam res rad to državo,” je kar evforično povedal nekdanji odlični napadalec ljubljanske Olimpije, s katero je osvojil naslov državnega prvaka leta 2018, ko je bil trener zmajev Igor Bišćan. Njegov tisti fantastični gol v Ljudskem vrtu se je vpisal v zgodovino kluba iz prestolnice…
Andres Vombergar: “Najlepši način!”
Ko je nedolgo tega Andres Vombergar na našem portalu že gostoval v nekoliko daljšem intervjuju, ki si ga lahko preberete na tej povezavi, je v sproščenem pogovoru med drugim razkril, da poleti tako ali drugače načrtuje obisk Slovenije, najverjetneje julija, ko je želel priti na dopust. Zdaj mu je dobra forma nekoliko pokvarila in spremenile načrte; a to ga niti najmanj ne moti. “Ja, to je res najlepši način, da so se mi pokvarili dopustniški načrti. Mislim, da je precej bolje tako. Prav srečen sem, da bom prišel prej – z mano pa še starši in dekle, tako da bomo ubili dve muhi na en mah,” je v smehu povedal 30-letnik, ki se bo za mesto na zelenici boril z Benjaminom Šeškom, Blažem Kramerjem in še enim novincem Aljošem Matkom.
To bo napadalčeva priložnost za četrti nastop v dresu s slovenskim grbom in morda tudi za premierni reprezentančni gol. Enega je sicer pred leti že zabil, in sicer kitajski reprezentanci do 23 let, toda tista tekma ni bila uradna in ni štela v statistiko… “Vsak napadalec, ki redno igra in zabija gole, si želi vpoklica. Če sem iskren, sem res upal, da ga bom prejel. In ko sem ga, je bilo veselo. Takoj sem poklical starše, naj se pripravijo na pot,” je povedal z nasmehom dobro razpoloženi Andres Vombergar.
Poleg staršev in dekleta ga bo, kot vedno, tudi tokrat na tekmah spodbujala močna družinska zasedba. “Na tekmi v Celju mislim, da bom imel okoli 20 navijačev oziroma sorodnikov. Na tekmo v Luksemburg pa se bodo odpravili dekle, bratranec in dva prijatelja, ki prihajata kar iz Argentine,” je pojasnil v Buenos Airesu v Argentini rojeni fant, po žilah katerega se preteka čistokrvna slovenska kri. Andres Vombergar se domov vrača po zelo dobri uvodni polovici leta, v kateri se je San Lorenzo prebil v polfinale Aperture, a je moral tam priznati premoč Platenseju. Okoli 15. julija pa se začnejo priprave na drugi del prvenstva, imenovan Clausura. “V klubu še nismo dobili točnih datumov in načrta priprav, tako da še točno ne vem, kako bo. Zagotovo pa načrtujem, da ostanem v Sloveniji na dopustu še kak teden po reprezentančni akciji,” pravi Vombi.
Prijateljski, a zelo pomembni
Klubska scena bo zdaj za nekaj časa potisnjena na stranski tir, v ospredje prihaja izbrana vrsta. Tokratna reprezentančna nasprotnika Andres Vombergar seveda dobro pozna. Bosanskih nogometašev ni treba posebej predstavljati, z luksemburškim nogometom pa ima nekaj povezav iz preteklosti. V časih nastopanja za ruski klub Ufa si je garderobo delil z našima Lovrom Bizjakom in Bojanom Jokićem, pa tudi z Oliverjem Thillom, enim od treh bratov (poleg njega še Sébastien in Vincent), ki že vrsto let tvorijo okostje reprezentance Luksemburga, ene manjših, a čedalje bolj konkurenčnih evropskih držav.
“Danes skorajda ni več slabih ekip, še posebej kadar igraš v gosteh. Bosna in Hercegovina je znana po izjemnih posameznikih. Čeprav gre za prijateljski tekmi, mislim, da sta zelo pomembni. Pokazali bosta, kako se reprezentanca razvija in v katero smer gremo pred ključnimi kvalifikacijami, ki sledijo,” je za konec poudaril Andres Vombergar. Pripravljen, da odide na več kot 12.000 kilometrov dolgo pot zgolj zaradi enega dresa. Dresa Slovenije. Ker klica domovine se pač ne zavrne. Če imaš srce na pravem mestu seveda…
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
