Ajdovščina na vrhu Slovenije, Primorje pa na robu preživetja: Kako je možno, da v tako uspešnem okolju za nogomet ni posluha?

Ajdovščina je v teh dneh prejela novo potrditev svojega razvojnega uspeha. Občina, ki jo vodi župan Tadej Beočanin, se je po sestavljenem indeksu ISSO zavihtela na prvo mesto med vsemi 212 slovenskimi občinami, hkrati pa prejela priznanje za razvojno najbolj prodorno občino v zahodni polovici države. Toda v okolju, ki ga strokovnjaki izpostavljajo kot zgled uspešnega razvoja, se tamkajšnji nogometni klub Primorje sooča s povsem drugačno resničnostjo. Finančne težave, blokiran klubski račun in negotova prihodnost odpirajo vprašanje, zakaj uspešna lokalna skupnost in njen nogometni klub ne najdeta skupnega jezika.

Ajdovščina je na letošnji konferenci Zlati kamen v Kranju dosegla enega največjih uspehov na področju lokalnega razvoja. Čeprav je glavno nagrado prejela Sveta Trojica v Slovenskih goricah, so Ajdovščino organizatorji posebej izpostavili zaradi kakovostnega strateškega načrtovanja, številnih razvojnih projektov in njihovega pomena tudi zunaj občinskih meja. Med primeri dobre prakse so navedli prvo delujočo sončno skupnost, ki zagotavlja električno energijo 180 gospodinjstvom, učni center za sadjarstvo in zeliščarstvo ter aplikacijo mAjdovščina. Občina je tako prehitela celo Ljubljano in potrdila položaj enega razvojno najuspešnejših slovenskih okolij.

Toda zgodba nogometnega Primorja, prvoligaša iz pretekle sezone, ki se zdaj muči v 2. SNL, je precej manj spodbudna. Klub se spopada z dolgovi in resnimi finančnimi težavami, njegov športni direktor Boško Županović pa opozarja, da je na nevarnost takšnega razpleta opozarjal že pred skoraj štirimi leti. V pogovoru za Planet nogomet, ki je v bistvu dodatek k velikemu intervjuju, objavljenem pretekli teden, je razkril, da se je že leta 2022 obrnil neposredno na župana Tadeja Beočanina in predlagal srečanje, vendar po lastnih besedah ni prejel niti odgovora.

Od župana Ajdovščine pričakoval vsaj klic

“Županu sem takrat pisal in ga prosil za srečanje. Predstavil sem se kot človek, ki prihaja v njegovo mesto, da bi pomagal tamkajšnjemu nogometnemu klubu. Pričakoval sem vsaj klic, sporočilo ali povabilo na pogovor. Zame bi bilo povsem normalno, da lokalna oblast pokaže zanimanje za vsakogar, ki želi pomagati njeni skupnosti, ne glede na to, ali namerava vložiti 50.000 ali pet milijonov evrov. Toda odgovora nisem dobil,” je povedal Županović. Nekdanji športni direktor Kopra poudarja, da njegov prihod v Ajdovščino ni bil povezan s poslovnimi interesi, temveč z željo po razvoju nogometnega kluba. Prepričan je, da vlaganje v šport presega rezultate članske ekipe, saj vpliva tudi na otroke, njihove družine in širše družbeno življenje mesta.

“V Ajdovščino nisem prišel kot podjetnik, ki bi želel sklepati posle ali izvajati kakšne prevzeme. Prišel sem kot nogometni funkcionar, ki želi pomagati klubu pri njegovem razvoju. To neposredno vpliva tudi na družine in otroke v mestu. Zato gledam na vse skupaj predvsem s človeške plati. Vsakdo, ki želi s poštenimi nameni pomagati lokalni skupnosti, bi moral dobiti vsaj določeno podporo. Še posebej, če gre za tujca, ki v tuje okolje prihaja vlagat lasten denar, praktično kot obliko donacije,” je poudaril Županović. Po njegovih besedah se težava ni končala pri občinskih vratih. Za pomoč se je obrnil tudi na nekatere lokalne podjetnike, s katerimi je imel posredne poslovne povezave prek svojih znancev in partnerjev. Poskušal jih je prepričati, da bi del sredstev namenili nogometnemu klubu, vendar tudi tam ni naletel na razumevanje.

“Obrnil sem se tudi na podjetnike, ki sem jih poznal posredno, prek svojih poslovnih partnerjev in njihovih povezav s podjetji iz Ajdovščine. Prosil sem jih, ali bi lahko od svojega prihodka oziroma dobička namenili vsaj nekaj malega za nogometni klub. Toda pozitivnega odziva ni bilo. Z veseljem bi povedal, če bi se kdo odzval drugače, vendar nihče ni želel prispevati niti evra,” je dejal funkcionar iz sosednje Hrvaške.

Županović: Klub ima blokiran bančni račun

Županović pojasnjuje, da je že ob začetku sodelovanja s klubom iz Vipavske doline ugotovil, da klubske ambicije presegajo njegove finančne zmožnosti. Vrnitev med slovensko nogometno elito je bila dosegljiva, dolgoročno nastopanje v Prvi ligi Telemach pa je po njegovem prepričanju zahtevalo bistveno širšo podporo. “Že takrat sem spoznal, da s proračunom, ki smo ga imeli, ne bo mogoče slediti klubskim in mojim ambicijam. Vedel sem, da bo denarja zmanjkalo. Brez podpore lokalnih oblasti, domačih podjetnikov ali dodatnega zunanjega investitorja takšen klub dolgoročno ne more delovati na ravni prve lige. Moja finančna pomoč ni bila majhna. Mislim celo, da sem v vsaki sezoni sam prispeval več denarja, kot ga je klub skupaj zbral od vseh drugih sponzorjev. Že takrat mi je bilo jasno, da Primorje brez dodatnih virov financiranja ne bo moglo dolgo vztrajati med prvoligaši,” je pojasnil športni direktor ajdovskega kluba.

Njegove besede dobivajo dodatno težo ob trenutnem finančnem položaju Primorja. Županović trdi, da klub danes deluje predvsem zaradi njegove neposredne pomoči, medtem ko so možnosti običajnega finančnega poslovanja močno omejene. “Kar zadeva tiste, ki pozivajo k mojemu odhodu iz kluba, s tem osebno nimam nobenih težav. Toda resnično ne vem, kaj bi se s tem za Primorje spremenilo oziroma izboljšalo. V zadnjem obdobju, torej v drugem delu prejšnje sezone in prvem delu te sezone v drugi ligi, je moja pomoč predvsem finančna in v manjši meri strokovna. Kolikor lahko, pomagam trenerju, da ohranja ekipo skupaj. Verjamem, da mu to nekaj pomeni, prav tako igralcem, toda brez moje strokovne pomoči bi klub verjetno lahko deloval naprej,” je povedal Županović.

Precej drugače pa je, kot poudarja, pri denarju. “Trenutno je poleg vadnin, ki jih plačujejo starši, edini denar, ki prihaja v klub, tisti, ki ga zagotovim jaz. Pravzaprav denarja niti ne nakazujem več na klubski račun, saj je ta blokiran. Namesto tega neposredno plačujem igralce. To je dejansko moja trenutna vloga pri delovanju Primorja in tako je treba razumeti tudi moj položaj v klubu,” je razkril Županović.

Dve precej različni podobi istega okolja

V Ajdovščini se tako srečujeta dve precej različni podobi istega okolja. Na eni strani občina, ki jo strokovnjaki postavljajo za zgled razvojnega načrtovanja, in številna uspešna podjetja, na drugi nogometni klub, ki se kljub športnim ambicijam ni uspel finančno utrditi. To seveda še ne pomeni, da bi morala občina sama prevzeti financiranje profesionalnega nogometa. Daleč od tega. Odpira pa vprašanje sodelovanja med klubom, lokalno oblastjo in gospodarstvom ter možnosti za dolgoročno vzdržen model delovanja.

Županović vztraja, da njegova opozorila niso posledica trenutnih težav, temveč da je na finančna tveganja opozarjal že ob prihodu v klub. Obenem še vedno upa, da bo nekoč prejel odgovor, zakaj na svoje sporočilo županu ni dobil niti odgovora. “Zanimivo bi bilo slišati župana… Kaj bi povedal o tem, da v njegovo mesto pride človek iz tujine, ki želi pomagati nogometu, razvoju Primorja in celotnemu klubu, pa si ne vzame niti petih minut za srečanje? Sam tega ne potrebujem, toda takšen odnos se mi ne zdi pošten. Prepričan sem, da lokalni skupnosti ne more prinesti nič dobrega, če se oblast tako odziva na ljudi, ki imajo dobre namene in želijo pomagati razvoju športa,” je zaključil Boško Županović. Z vprašanji smo se obrnili tudi na ajdovsko občino, odgovore vam bomo posredovali takoj, ko jih bomo prejeli. (dk, lb)

Avtor: Uredništvo Planet nogomet

Novice

#boškožupanović

2. SNL

Primorje