George Juncaj bo vztrajal, Matic Maruško pač ne: 34-letni legendarni član Mure se je poslovil od črno-belih (ne pa tudi od nogometa)

Foto: Nik Moder / Sportida
Dan po tem, ko je George Juncaj, “samooklicani” šef Mure, “nekaterim nogometašem” črno-belih sporočil, da bi bilo za vse najbolje, če bi zapustili Fazanerijo, je prišla novica o tem, da Matic Maruško ni več član nekdanjega slovenskega prvaka. Ali gre za naključje ali ne, naj oceni vsak po svoje. Pri Muri pa so ob tem pojasnili, da bo Matic Maruško nadaljeval svojo črno-belo zgodbo, toda ne v vlogi nogometaša.
“Z današnjim dnem se od Mure poslavlja Matic Maruško, ki je s čarno-bejlimi danes sporazumno prekinil pogodbo, a poslavlja se le kot nogometaš. Matic bo namreč tudi po koncu nogometne poti v Fazaneriji ostal vpet v delovanje kluba,” je sporočila Mura. Prekmurci so dodali: “Matic Maruško je rekorder po številu uradnih nastopov v Murinem dresu, saj jih je v štirinajstih sezonah zbral kar 368. Je nogometaš, ki je zbral največ nastopov v prvenstvu in evropskih tekmovanjih, čarno-bejlin pa se je že kot mladenič pridružil v mlajših selekcijah leta 2001. Prvi nastop v članski konkurenci je vpisal na pokalni tekmi z Veržejem 23. aprila 2008, zadnjo tekmo za Muro je odigral pred dnevi v 18. krogu PLT proti Kopru. Njegov zadnji zadetek v čarno-bejlon je bil za zmago na prekmurskem derbiju proti Nafti v 1. krogu letošnje sezone. Matic, ki je bil eden izmed kapetanov Mure v zadnjih letih, je sodeloval pri vseh največjih uspehih kluba v zadnjih letih. Z Muro je prehodil pot od druge lige pa vse do igranja v skupinskem delu Konferenčne lige. Z današnjim dnem se od igrišča poslavlja eden od najbolj prepoznavnih Murašev in eden tistih, za katerega lahko že zdaj povemo, da bo šel med ‘legende čarno-bejlih’. S svojim delom, pripadnostjo in predanostjo je bil tisti, ki je dajal vzor vsem ostalim.
Matic Maruško, ki je v dresu Mure debitiral že leta 2008, je dodal: “Prišel je trenutek, ko sem se odločil, da zaključim svojo nogometno kariero v NŠ Mura. O tem trenutku sem razmišljal že kar dalj časa, vendar sem nekako še zmeraj čutil, da lahko nadaljujem in pomagam vsem, ki prihajajo v ta naš klub, predvsem mladim. Zmeraj sem delal v dobrobit kluba, slačilnice, dres z Murinim grbom pa s ponosom oblekel in kot kapetan želel biti vzgled ostalim. Ob tem pa sem dal na vsaki tekmi, ko sem dobil priložnost, vse od sebe. Vsi tisti, ki me poznate, veste, da nikoli nisem delal ničesar v nasprotju s klubom, vsa moja dejanja so bila vedno zgolj dobronamerna. S klubom sem doživel vzpone in padce, saj sem nenazadnje tukaj preživel skoraj vsa leta svoje nogometne kariere. Spomini bodo ostali, predvsem tisti dobri. Spominjal se bom vseh lovorik, ki smo jih osvojili, vseh prijateljstev, ki smo jih stkali in vseh znanj, ki sem jih tukaj dobil in nadgradil. Posebna zahvala gre trenerju s katerim sem največ sodeloval, Anteju Šimundži ter njegovim sodelavcem. Oni so zaslužni, za vse uspehe, ki smo jih osvojili v Sloveniji in za priložnost igranja v evropskih tekmovanjih. Rad bi se zahvalil tudi predsedniku kluba Robertu Kuzmiču, takratnemu športnemu direktorju Denisu Rajbarju, ki sta me pripeljala nazaj v Muro in sta bila v veliko podporo nam igralcem. Hvala tudi ostalim trenerjem in zaposlenim v klubu. Hvala vam navijačem, ki ste verjeli vame. To je bila nepozabna zgodba… Triii, štiriii, Mura!”
Matic Maruško zdajšnjega “gazdo” kluba ni omenil niti z besedo. Tudi vse to, kar je povedal ob slovesu, pa med vrsticami pove marsikaj o vsem skupaj…
Avtor: Uredništvo Planet nogomet