Šerif je spet v mestu: Zlatko Zahović ob sklenjenem paktu s Turki izbral zanimivo retoriko in se najedel zarečenega kruha, toda…
Tekst: David Klemenc. Foto: Žan Pak
Sredi Maribora se je odprla nova pekarna. Taka, ki po receptu iz tujine peče najbolj slastne in hrustljave žemljice. In v to pekarno je zjutraj vstopil Zlatko Zahović ter prijazno prodajalko pocukal za rokav: “Danes pa se mi je zaluštalo nekaj posebnega. Danes bi malo zarečenega kruha.”
Lahko bi rekli tudi: tresla se je gora, rodila se je miš, če na hitro povzamemo komunikacijo med novim športnim direktorjem in tistimi, ki na Mladinski 29 držijo škarje in platno. Če se je nekaj še pred par meseci zdelo popolnoma nemogoče, se je danes uresničilo.
Malce nenavadno za Zlatka Zahovića je to, da se je posul s pepelom. Še kako bodejo v oči oziroma prebadajo ušesne bobniče njegove pretekle besede o tem, da trenutni šefi Maribora “ne vedo, kaj delajo, nimajo vizije ne strategije“, o igralcih pa, da so tu za kazen in da so “uncoachable“. Da se jih torej ne da trenirati.
Danes pa so ti isti fantje naenkrat “zelo dobri, a morda le ni bil pravi moment“. Pa tudi “prejšnji ljudje niso delali slabo, le nekaj sreče so potrebovali“. Zanimiva retorika. To je zagotovo kot kontradiktorna retorika v slogu Zlatana Ibrahimovića, ko je v roku par let v Italiji kot otrok sanjal, da bo nosil dres Juventusa, kasneje je bil Inter njegov srčni klub, od katerega je imel posterje v sobi, na koncu pa si je, odkar je prvič videl žogo, želel igrati le za AC Milan. Če zapišemo, da je v petek marsikdo pričakoval precej drugačen medijski nastop Zlatka Zahovića, nismo daleč od resnice.
Zahovićev trener? Kot tista evrovizijska…
A kar je, je. Legendarni Zaho, ki vendarle vsakič ve, zakaj nekaj pove točno tako, kot to pove, je na predstavitvi deloval mirno, sproščeno in zadovoljno. Za dobro Maribora in vseh, ki jim je ta klub pri srcu, upamo, da je to le zatišje pred nevihto. Pozitivno nevihto. Nevihto v obliki starega Zahota, ko je s svojim nepopustljivim, včasih že kar vojaškim odnosom v Ljudski vrt prinesel red in disciplino. In ligo prvakov.
Bo pogreta juha tokrat dobra? Marsikdo upa, da bo. Ne le Maribor, temveč celoten slovenski nogometni prostor si zasluži lepše, svetlejše čase. Enigma ostaja le še vprašanje, pod čigavim vodstvom na klopi. No, saj že vrabci na veji čivkajo, da bo to legendarni Darko Milanič. Presenečenje ob njegovem uradnem imenovanju bi bilo približno takšno kot tisto evrovizijsko, ko Nemčija podeli Turčiji 12 točk.
Šalo na stran. 55-letnik z bogato nogometno zgodovino je živa slovenska nogometna ikona. Privilegij, da bo spet del domače nogometne scene, je ogromen in vsi se ga veselimo. Preplačani dopustniki v vijoličastem dresu pa verjetno malo manj… Šerif je spet v mestu.
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
