Dario Kolobarić se v dresu Gorice počasi pobira nazaj na noge: V Belorusiji je šlo narobe vse, v Kopru pa bi rabil le dva, tri gole
Vir fotografije: ND Gorica
Gorica se krčevito bori za obstanek, že v petek bo imela novo priložnost, da še nekoliko bolj pobegne zadnjeuvrščenemu Taboru. Novogoričani bodo gostovali v Domžalah, tekma pa bo nekaj posebnega za nogometaša, ki je še nedolgo tega veljal za enega bolj vročih napadalcev v Sloveniji. Dario Kolobarić se vrača tja, kjer se je zanj vse začelo, popotnica pred snidenjem z nekdanjim klubom pa je dobra. V preteklem krogu je Olimpiji zabil dva gola in dokazal, da še velja računati nanj.
Toda hkrati je res, da je za nekdanjim članom mladinskega pogona Red Bulla iz Salzburga zares klavrno obdobje. V Belorusiji, kjer je bil član kluba Šahtjor Soligorsk, ni igral, pri Kopru, je dobil nekaj več priložnosti, a kaj, ko v Prvi ligi Telemach ni zabil niti enega gola.
Enostranska prekinitev zaradi denarnih težav kluba
“Športno se beloruska zgodba ni izšla zaradi različnih razlogov. Najprej so se menjali trenerji, potem je zmanjkalo denarja, prišla je še vojna v Ukrajini … Toda ne morem reči, da to ni bila tudi zelo lepa in poučna izkušnja. Spoznal in naučil sem se nekaj novega. Prvi meseci so bili nogometno na višji ravni kot v Sloveniji. Proti koncu mojega poglavja, ki sem ga aprila lani enostransko prekinil zaradi denarnih težav kluba, so bile že vidne posledice sankcij in tudi ruske vojaške agresije v Ukrajini. Na primer, letalske povezave so bile omejene, potem sem videl premike vojaških vozil, čeprav Soligorsk ni tako blizu meje z Ukrajino,” je v pogovoru za Delo spomin na belorusko pustolovščino obudil 23-letnik iz Idrije.
Kar zadeva obdobje, ki ga je preživel na Bonifiki, je Dario Kolobarić dejal: “Koprčani so bili najbolj prepričljivi, a se nikakor nisem ujel in prilagodil. Morda mi ni ustrezal koncept igre. Menim, da bi bilo vse drugače, če bi v prvih tekmah, ko sem veliko igral, zabil dva, tri gole. Vse bi se obrnilo.”