Po dolgih 281 dneh konec sanje zgodbe, ki je trajala kar 20 tekem: Celje z remijem več kot dostojno pomahalo v slovo konferenčni ligi
Vir fotografije: Fiorentina Calcio
Dolgih in za slovenski nogomet dejansko rekordnih 281 dni oziroma dobrih 9 mesecev je trajalo zgodovinsko popotovanje Celja v Evropi. Popotovanje, ki pa ga je zdaj konec. 20. evropska tekma za Celje je bila zanj tudi njegova zadnja v nepozabni sezoni 2024/25. Čeprav so Štajerci tudi v Firencah drago prodali svojo kožo in dokazali, da se lahko tudi slovenski klub kosa s članom elitne Serie A, ene od petih najmočnejših lig na svetu, je bila Fiorentina vseeno premočna.
Italijani so pred tednom dni v Celju slavili z 2:1, povratna tekma na stadionu Artemio Franchi pa se je po novi imenitni predstavi slovenskega kluba končalo z remijem 2:2. A obžalovanje bo ostalo. Celje je bilo blizu, toda predaleč. Tudi zaradi svoje nezbranosti, tudi zaradi Davida de Gee v golu Fiorentine. Španec je blestel v Celju in tudi v Firencah pri rezultatu 0:0 z izjemno obrambo potrdil, da še ni za odstrel.
Celje pri 0:0 do ‘smrtne’ priložnosti
Kako bi se dejansko končalo, če bi v 24. minuti Tamar Svetlin zadel po imenitni podaji Svita Sešlarja, nikdar ne bomo izvedeli. A priložnost je bila res lepa, Svetlin je ustrelil z 11 metrov, toda… David de Gea! Veteran je z izjemno podajo rešil Fiorentino. Le tri minute kasneje je do strela na štirih metrih od gola na drugi strani prišel Rolando Mandragora, a se je izkazal tudi Ricardo Silva.
Vijoličasti so tedaj že prevzeli pobudo in bili boljši, povedli pa v 37. minuti, ko je branilec Marin Pongračić z izmenitno podajo za hrbet celjskih branilcev poskrbel, da je Mandragora z desne stekel sam proti Silvi. Sledil je natančno odmerjen diagonalni strel po tleh in 1:0.
Celje se je tedaj zdelo izgubljeno, poraženo, izločeno. Fiorentina je dobila polčas in v skupnem seštevku vodila s 3:1. Roko na srce – tudi gostitelji so se ob odmoru zagotovo že videli v polfinalu. Toda zdaj že vemo, da čete Alberta Riere res ne gre nikdar odpisati. In Celjani so iz garderobe prišli, kot da se je vse začelo znova.
Odločeni, osredotočeni, borbeno. Za to so bili nagrajeni v 54. minuti, ko je Mark Zabukovnik mojstrsko podal v prostor med dva branilca Fiorentine, med katerima se je proti golu zapodil Aljoša Matko, bil najhitrejši in na koncu še dovolj spreten, da je bil tokrat tudi de Gea nemočen.
Po prejetem golu so domači postali precej nervozni, Celjani pa so dobili krila. In v 67. minuti so se spet veselili! Izjemni Svit Sešlar, ki je tudi tokrat čaral z žogo v nogah, je vknjižil novo podajo, tokrat je asistiral iz kota. Žogo je poslal na 12 metrov, kjer so vijoličasti pozabili na Klemna Nemaniča. Celjski branilec je do strela prišel z glavo in žogo silovito poslal v mrežo Fiorentine. Celje je izenačilo na 3:3!
Najprej ‘ofsajd”, nato VAR
Toda veselje gostov je bilo kratkotrajno, že dve minuti kasneje je bila Fiorentina spet v vodstvu. Moise Kean je pravočasno stekel na dolgo podajo za celjsko obrambo. Z žogo v nogah prišel do kazenskega prostora, naredil korak v desno in sprožil mimo Juanja Nieta. Silva je bil nemočen, a si je oddahnil, stranski sodnik je dvignil zastavico. No, toda oglasil se je VAR, trajalo je minuto, dve, nato pa veselje domačih. Gol je bil priznan, odločali so centimetri, morda celo milimetri…
V 77. minuti je VAR Celju vrnil, kar mu je “vzel” 10 minut pred tem. Ob predložku pred gol je Ricardo Silva zaplaval v prazno, žoga se je od branilca Celja odbila to Luce Ranierija in – 3:2! Toda zadetek ni obveljal, Ranieri je bil ob podaji v prepovedanem položaju.
Celje se je trudilo izenačiti, a mu ni uspelo. Fiorentina je prek Keana zadela še enkrat več, a je bil odlični domači napadalec tokrat prehiter in VAR je domačih vzel še drugi zadetek. Gostje so za zadnji juriš dobili šest minut sodnikovega dodatka, toda izid se ni več spremenil. Končalo se je z 2:2, Fiorentina je v polfinale napredovala s skupnim izidom 4:3.
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
