Bamba Susso razkril, kako je šel skozi pekel, da je prišel v Evropo: “4 mesece v zaporu! Izpustili so me, ko so ugotovili, da nimam denarja”
Foto: Danilo Vezjak
Bamba Susso se tudi v tej sezoni dokazuje v Sloveniji. Potem ko je v pretekli igral za Bilje v 2. SNL, je trenutno član Aluminija. V Prvi ligi Telemach redno nastopa, doslej je zbral 14 nastopov. Kar manjka, so goli – med strelce se je vpisal zgolj enkrat. Toda Bamba Susso ne dvomi, da mu bo uspelo. Navsezadnje je bitka z branilci zanj nekaj najbolj preprostega; sploh v primerjavi s tem, kaj vse je moral preživeti, da je iz rodne Gambije prišel v Evropo.
Njegovo otroštvo je bilo polno žalosti in težkih preizkušenj, lepši časi pa so zanj začeli šele, ko je po pravi popotni kalvariji naposled prišel v Italijo, ki mu je ponudila zatočišče in novi dom.
“Odraščal sem le z mamo, ker je oče preminil že prej. Nato mi je pri trinajstih umrla še mama, tako da sem pristal s sestro, ki je bila tedaj stara dvajset let. Težko je bilo, saj ne vem niti, kako naj vam povem to zgodbo, ker je tako dolga. Želel sem pač ven iz Gambije, ker saj težje kot doma ni moglo biti, ne? Dobil sem kontakt od nekoga, ki me je potem peljal v Senegal, s katerim sem potem delal, bil je voznik avtobusa. Ni bil edini tako. Nato sem odšel v Mali, kjer sem dobil novo navezo in odšel v Burkino Faso, zatem sem šel še v Niger, se skušal preživljati in delal, dokler nisem naposled pristal v Libiji. Ko enkrat poznaš tovornjakarje in prevoznike, spoznaš pač marsikoga. Ampak v Libiji je bilo res težko, bila je vojna, situacija še toliko težja,” je Bamba Susso pojasnil v intervjuju za Navijaško cono.
Bamba Susso: “Na ladji s 110 ljudmi”
Toda zgoraj našteto je bilo šele začetek kalvarije, ki jo je na poti do Stare celine doživljal danes 20-letni napadalec: “Želel varnega okolja, Libija pa je žal bila najslabši prostor za kaj takega. Pristal sem celo v zaporu za štiri mesece, izpustili so me, ko so ugotovili, da nimam nikogar in nobenega denarja. Z nami so ravnali zelo slabo. Nato sem lahko odšel, cilj je bila Italija, znašel pa sem se na ladji s 110 ljudmi. Ob treh zjutraj. Na nabrežju. Ničesar nismo vedeli, mislil sem, da nas bodo gladko pomorili. Na koncu se je izšlo, rešili so nas, pristali smo na Kalabriji v begunskem centru, kjer sem bil še devet mesecev. Ko sem šel od tam, so mi pojasnili, da so me poslali v hišo, kjer so tudi drugi begunci, ampak naposled sem dobil italijanska starša, ki sta mi res želela pomagati. In potem sem končno začel spet igrati nogomet.”
Robustni napadalec je v Italiji spet začel igrati nogomet in se prebil vse do Pise, kluba, pri katerem igra Jan Mlakar. Bamba Susso je v Aluminij le posojen, in sicer prav s strani tega člana Serie B. “Vsaj eno leto nisem brcal žoge, ampak nekako sem naravno hiter in se znajdem. Ko sem prišel v Rim, sem nato šel v Romuleo, kjer sem po osnovni preizkušnji začel igrati, pustil dober vtis, naredil dobro sezono in se prebil do Pise ter zaigral v Primaveri. Posojen sem bil zatem v Villa Valle, potem je sledilo Bilje in zdaj sem tukaj v Kidričevem,” je še dodal Bamba Susso.
Avtor: Uredništvo Planet nogomet