Aluminij bo v Evropi začel proti Šerifu, Lovro Bizjak igral za oba kluba: “Mi smo spisali čudovito zgodbo, a Šerif je zdaj drugačen klub”

Aluminij vstopa v najbolj razburljivo obdobje svoje zgodovine. Potem ko so Kidričani maja v finalu pokala Pivovarna Union premagali Brinje, so si zagotovili tudi premierni nastop v Evropi. Ples kroglic v Nyonu v Švici je v tem tednu poskrbel, da bodo Štajerci uvodoma moči merili z uglednim Šerifom, klubom iz Moldavije, ki je v preteklosti že igral celo v ligi prvakov.

Za oba kluba, tako za Aluminij kot tudi Šerif, je v svoji karieri nastopal tudi Lovro Bizjak, slovenski napadalec, ki je po žrebu na sedežu Evropske nogometne zveze (UEFA) v Švici (slednji je poskrbel, da bo Aluminij v primeru zmage v naslednjem krogu igral z izraelskim velikanom Maccabijem iz Tel Aviva) obiskal Planet nogomet.

Kakšni so vaši spomini na obdobje, ko ste nosili rdeče-beli dres Aluminija?

• • Ah, kje naj sploh začnem govoriti o Aluminiju… Res je, da sem v Aluminiju igral še preden je obstajal VAR, kar pove dovolj o tem, koliko vode je že preteklo… Ampak mi smo takrat za klub naredili eno res lepo zgodbo. Uvrstili smo se v prvo ligo, kar je bil tudi naš prvotni plan in cilj. Zato sem v bistvu sploh šel tja – da jim pomagam pri uvrstitvi v Prvo ligo Telemach. In izkazalo se je za eno super, super odskočno desko, od koder sem se kasneje izstrelil naprej v Domžale in nato naprej v tujino. Že takrat je bil Aluminij znan po dobri nogometni šoli in vzgoji odličnih mladih igralcev, kar mislim, da uspešno nadaljujejo tudi danes.

Kidričani so v pravkar končani sezoni pripravili prvovrstno senzacijo. Kako gledate na njihov zgodovinski uspeh?

• • Letos so imeli eno res izjemno uspešno sezono. Mislim, da so s to veliko zmago v pokalu pošteno presenetili celotno nogometno Slovenijo. Sam obstanek v ligi niti ni bil takšno presenečenje, saj menim, da imajo zelo kakovostno ekipo. Stalno in dobro delajo z mladimi, po čemer so v slovenskem prostoru tudi najbolj prepoznavni. Ravno zato je na koncu prišel tudi takšen vrhunski rezultat, kot so si ga priborili. Sedaj seveda držim pesti, da mogoče v Evropi presenetijo in premagajo še Šerif. V prvem planu vedno navijam za slovenske klube, še posebej pa za tiste, za katere sem v svoji karieri tudi sam igral. Definitivno bom šel na to tekmo.

Za Šerif ste igrali med letoma 2021 in 2022, v tem času pa zabili 12 golov na 30 tekmah in bili dvakrat državni prvak. Kako se spominjate tistih časov?

• • Kaj sploh reči o Šerifu? V Šerifu se je res veliko spremenilo, odkar mene ni več tam. Mi smo takrat z njimi spisali tisto neverjetno, zgodovinsko zgodbo in se uvrstili v skupinski del lige prvakov. Po tistem velikem uspehu pa je šlo vse skupaj žal malo navzdol. V klubu se je spremenilo ogromno stvari – od same klubske politike, načina dela pa vse do financiranja.

Kakšen klub je torej Šerif danes? Je to še vedno tista ekipa, ki je strašila evropske velikane?

• • Zdaj tudi oni v veliko večji meri delajo z mlajšimi nogometaši. Izkušenih igralcev sploh ne kupujejo več. V klub pripeljejo veliko teh afriških nogometašev, ki igrajo za precej nizke plače, nato pa jih želijo preko nastopov v Evropi ali konferenčni ligi čim hitreje prodati naprej ter z njimi zaslužiti. To seveda ni vedno najboljša formula, kar se jim zdaj tudi kaže pri rezultatih, saj stvari niso rožnate. Osvojili so sicer domači pokal, niso pa bili državni prvaki, kar je bilo v mojem času v Moldaviji nekaj povsem samoumevnega – tam smo preprosto morali biti prvaki. To je bil vedno prvi cilj, šele nato je prišla na vrsto uvrstitev v eno izmed evropskih tekmovanj. Kljub temu imam o Šerifu same lepe besede. Naredili smo res zgodovinski rezultat. Res je, da sem imel takrat smolo s poškodbo in sem nato klub zapustil, a so spomini ostali izjemno lepi. Tako da na tej tekmi navijam za dober nogomet, navijam za oba kluba, a moje srce bo malenkost bolj na strani Aluminija.

Življenje in infrastruktura v Tiraspolu sta verjetno povsem drugačna zgodba v primerjavi s Kidričevim. Kaj Štajerce čaka na gostovanju v Moldaviji?

• • Tiraspol je precej manjše mesto. So praktično popolnoma odcepljeni od preostale Moldavije; tam so se osamosvojili, saj je bil balans v mestu vedno veliko bolj ruski kot pa moldavski. Sam center mesta je sicer zelo lep. V centru imaš na voljo prav vse – odlične restavracije, lepo urejene parke in prijetne bare, a takoj ko greš malce ven iz strogega središča, torej na obrobje, je slika precej bolj boga. Drugače pa je klubska infrastruktura nekaj neverjetnega. Okrog kluba imaš na voljo približno deset pomožnih igrišč, vrhunski balon z umetno travo in ogromno bazo, kjer igralci dejansko živijo, opremljeno z lastno restavracijo, bazeni in savnami. Imajo en velik glavni stadion in še enega malo manjšega. Pogoji za delo so res neverjetni in tam lahko delajo na najvišjem možnem nivoju. To je seveda neprimerljivo s Kidričevim, ki ima na voljo dve ali morda tri igrišča, pa tudi od samega mesta nimaš prav veliko. Najbližje večje mesto Kidričevemu je pač Ptuj, v samem Kidričevem pa ni skoraj ničesar.

Avtor: Uredništvo Planet nogomet

Intervjuji

#evropskipokali

#lovrobizjak

1. SNL

Aluminij