Kaj smo videli na drugi tekme Slovenije na Euru 2024: Z obema nogama, rokama in telesom že v drugem krogu, manjkal je le še nos…
Bili smo na pragu raja. Na pragu zgodovinskega dosežka. Na pragu osmine finala evropskega prvenstva! Vse smo imeli v rokah, le še na zadnji pisk smo čakali. Nato pa so Srbi počili kot kobra. Za 1:1. Za razočaranje, kakršnih ne pomnimo veliko… Namesto rajanja veliko razočaranje. In soočenje z dejstvom: za napredovanje bo treba premagati Anglijo. Črto pod drugo tekmo Kekove čete je za Planet nogomet potegnil nekdanji mladi slovenski reprezentant Rok Vodišek.
Pa smo jo dočakali! Težko pričakovano tekmo naše nogometne reprezentance, drugo na tem evropskem prvenstvu, tokrat proti stari znanki Srbiji. Že pred tekmo smo se lahko prepričali, da bo imela naša reprezentanca v Münchnu bučno podporo s tribun. Trume slovenskih navijačev so se odpravile v bavarsko prestolnico, da bi si v živo ogledalo spektakel. In res je bil spektakel… Vsi smo se zavedali, kaj nam zmaga na tej tekmi prinese – in tako so na igrišče stopili tudi naši reprezentanti.
Za razliko od prvega polčasa prve tekme proti Danski so naš fantje v boj s Srbi stopili odločno in bili v uvodnih minutah gospodar na igrišču. Že v 4. minuti je prvi strel v okvir srbskega gola sprožil Adam Gnezda Čerin, ki pa je streljal preveč po sredini vrat, da bi premagal vratarja Predraga Rajkovića. Ta se je moral veliko bolj potruditi v 8. minuti, ko je po dobrem prodoru do strela s strani prišel Jan Mlakar. Na našo žalost je srbski vratar uspel reagirati in žogo z nogo odbiti v kot. Bil je v dobri poziciji, kar mu je omogočilo, da je kljub dobremu poskusu slovenskega napadalca lahko reagiral in preprečil slovensko vodstvo.
Sledilo je nekaj minut zatišja, ko smo spremljali dokaj izenačen dvoboj. V 27. minuti so prvič v okvir slovenskega gola sprožili tudi Srbi. Natančneje napadalec Juventusa Dušan Vlahović, ki je po predložku z leve strani z glavo meril proti vratom Jana Oblaka, ki pa s tem strelom ni imel težav in je žogo rutinsko ujel. V 31. minuti je bilo pred slovenskim golom znova vroče. Srbi so izvajali kot, žoga je preletela vse na prvi vratnici, se nevarno odbila v petmetrskem prostoru, na drugi vratnici pa Aleksandar Mitrović ni uspel priti do strela, ki bi verjetno pomenil zadetek Srbov, saj je bil le kakšen meter oddaljen od gola.
V 37. minuti je sledila najlepša priložnost Slovenije v prvem delu. Timi Max Elšnik je najprej z nekaj sreče, nato pa še z odličnim preigravanjem prišel v kazenski prostor in s svojo slabšo, desno nogo odlično sprožil in premagal Rajkovića, a na žalost vseh nas zadel le vratnico. Žoga se je nato odbila do Benjamina Šeška, ki pa je moral zelo hitro reagirati in žal streljal preko vrat. Po tej izjemni priložnosti, ko je vsem slovenskim navijačem na stadionu in doma pred televizijskimi zasloni zastal dih, je sledil odgovor Srbov. Na začetku 42. minute je po predložku z desne strani do strela prišel Mitrović, a se je z izvrstno obrambo izkazal naš kapetan Jan Oblak.
Obramba je malo spominjala na ključno obrambo proti Danski, ko se je Oblak prav tako izvrstno raztegnil v t.i. zvezdo in s tem pokril dobršen del svojega gola. Vrhunsko je spremljal akcijo in ko je uvidel, da bo Mitrović po hudi borbi s Karničnikom prišel do strela, naredil dva koraka iz gola, s tem zmanjšal kot in kot rečeno izvrstno reagiral. To je bila zelo pomembna obramba, saj zadetki, prejeti ob koncu polčasa, zelo bolijo in lahko popolnoma spremenijo nadaljnji potek tekme. Če potegnemo črto pod prvi polčas, smo lahko bolj zadovoljni s prikazanim, kot na prvi tekmi. Prav to nas je navdalo z optimizmom, da bi lahko naši fantje v drugem polčasu dodali še tisto piko na i, ki je manjkala v prvem polčasu – zadetek.
Začetek drugega polčasa je bil diametralno nasprotje prvega. Če so v prvem delu v uvodnih minutah prevladovali Slovenci in si pripravili dve priložnosti, so si tudi Srbi v uvodu v drugi del pripravili dve nevarni priložnosti. Prvo je imel ponovno Mitrović, ki se je v 47. minuti znašel iz oči v oči z Oblakom. Ponovno je bil zmagovalec dvoboja naš vratar, ki je spet vrhunsko posredoval. Ponovno je imel vrhunski “timing” iztekanja in s tem spet prišel bližje srbskemu napadalcu ter mu s tem znatno otežil delo. Z bliskovito reakcijo je uspel strel ubraniti in spet ohranil začetni rezultat. Drugo priložnost so imeli Srbi le 2 minuti kasneje, ko je po predložku iz leve strani Jaka Bijol želel izbiti žogo, a je ni zadel najbolje. V tej akciji smo imeli kar nekaj sreče, da je žoga zletela le nekaj centimetrov mimo leve vratnice. Slovenci so odgovorili v 58. minuti, ko je po odličnem protinapadu do strela iz okoli 20 metrov prišel Šeško. Poskušal je s plasiranim strelom, a se je s parado izkazal srbski vratar Rajković.
Podobno kot v 58. minuti je tudi 11 minut kasneje naša reprezentanca izvedla bliskovit protinapad, a z eno zelo pomembno razliko – po njem je padel zadetek. V 69. minuti je Karničnik naprej lepo prestregel žogo, podal do Elšnika, ki je z odlično podajo z leve strani “prerezal” srbsko obrambo in na drugi vratnici našel Karničnika, ki je dokončal začeto in žogo pospravil v mrežo. S tem je v ekstazo spravil celoten narod! Hkrati pa je bilo vsem jasno, da je do konca tekme še več kot 20 minut in da bodo Srbi po prejetem zadetku z vso silo pritisnili proti slovenskim vratom.
Prvo zares nevarno priložnost so si priigrali že nekaj minut kasneje, natančneje v 72. minuti, ko je ponovno poskušal Mitrović. Po predložku z desne je prišel do strela, a na našo srečo zadel le prečko. Srbi so še naprej pritiskali, a je naše fante v prednosti držala izjemna borbenost in požrtvovalnost, dodatno mirnost pa nam je, s svojimi zanesljivimi posredovanji, vlival tudi naš kapetan. Ko se je že zdelo, da se piše zgodovina in bo Slovenija prišla do zgodovinske prve zmage na evropskem prvenstvu, je sledila 95. minuta. Prekleta 95. minuta… Praktično zadnja sekunda tekme, ko smo vsi samo še čakali na zaključni žvižg, pa so Srbi iz kota uspeli rezultat izenačiti. Luka Jović je po predložku zadel z glavo in nas prav vse razžalostil. Dosti drugega ne morem reči.
To so goli in trenutki, ki najbolj bolijo. Če karikiram, je bila Slovenija z obema nogama, rokama in telesom že v drugem krogu, manjkal je le še nos. A nič za to, kljub temu imamo še vedno lepe možnosti za napredovanje in pisanje zgodovine. Verjetno ni noben bolj razočaran kot naši fantje, ki so 95 minut garali, se tepli in borili s Srbi, jih v nekaterih trenutkih tudi nadigrali, a kljub temu ostali brez zmage, ki smo jo vsi že tako zelo vohali. Pomembno je, da se fantje zavedajo česa so spodobni, da so odigrali vrhunsko tekmo in da smo prav vsi izjemno ponosni nanje!
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
Vsebino zagotavljajo
