Luka Elsner Švicarjem na dolgo in široko predstavil svojo nogometno vizijo: “Besede so eno, šteje le to, kar se zgodi, ko se tekma začne”
Vir fotografije: FC Lausanne-Sport
Slovenski strokovnjak Luka Elsner je v ponedeljek uradno podpisal pogodbo s švicarskim prvoligašem FC Lausanne-Sport in odprl novo, izjemno vznemirljivo poglavje na svoji sila pestri in razburkani trenerski poti. Trener, ki je v preteklosti uspešno deloval v Sloveniji, na Cipru, v Belgiji, Franciji in nazadnje na Poljskem, v Švico prinaša jasno vizijo, s katero želi uresničiti visoke klubske ambicije. V svojem sploh prvem uradnem pogovoru za klubsko spletno stran je 43-letni slovenski strokovnjak podrobno razčlenil svojo nogometno filozofijo, pomen komunikacije, delo z mladimi in načrte, s katerimi namerava prebuditi navijaško strast v mestu.
Luka Elsner meni, da se njegove osebnostne in strokovne lastnosti idealno ujemajo z mentaliteto kluba, vendar se zaveda, da besede v nogometnem svetu brez dejanj ne pomenijo ničesar: “Čutim, da sem pravi za vodenje tega kluba. Upam, da bom to dokazal s trdim delom in vsakodnevnim vložkom, skupaj s celotnim strokovnim štabom, saj trener brez svojega štaba ne obstaja. Upam, da bom izpolnil pričakovanja kluba in okolice ter prepričal igralce in navijače, da bodo prihajajoče sezone vredne ogleda na stadionu. Začetna kompatibilnost sicer obstaja, vendar se mora prevesti v dejanja. Besede in pogovori so eno, šteje pa le to, kar se zgodi, ko se tekma začne.”
Luka Elsner je poudaril tudi, da mora trener najprej sam verjeti v svoje ideje, če želi, da mu slepo sledijo tudi nogometaši v slačilnici. “Prepričevanje in prilagajanje sta združljiva. Najprej je tu kadrovanje, ki ti da vire in sposobnosti za vstop v projekt. Trener mora priti z močnimi idejami, saj moraš biti, če želiš prepričati druge, najprej sam prepričan o svojem prav. Brez močne ideje ne moreš ustvariti igralne organizacije niti identitete. Nato vedno sledi prilagajanje. Določena stanja v igri, položaji in organizacija omogočajo igralcu, da se bolje izrazi. Vsak nogometaš ima svoj profil, svoje posebnosti, to pa se uči vsak dan z opazovanjem, pogovorom in delom z njimi. Želim prinesti močno identiteto, kolektivno moč v načinu pristopa k nogometu: kako igramo in kaj želimo narediti skupaj,” je razpredal Ljubljančan.
Luka Elsner: “Gibanje je temelj vsega”
Elsnerjeva filozofija sloni na čvrsti defenzivni organizaciji, ki pa služi kot odskočna deska za atraktiven, hiter in dinamičen napadalni nogomet, ki bo navijače dvigoval s stolov. Elsner seveda vsaj upa, da bo temu res tako tudi v Švici… “Ravnovesje je bistvenega pomena. Če želimo zmagati veliko tekem in biti konstantni, moramo biti zelo dobro organizirani, ko nimamo žoge, hitro reagirati in biti dobro postavljeni, da omejimo izražanje nasprotnika. Ta obrambni del je izraz kolektiva, žrtvovanja enega za drugega in nenehne komunikacije. Tam ekipa živi v težavah in izraža svojo željo, da stvari počne skupaj. Napadalno pa je ideja pospeševanje, intenzivnost, hiter tempo, ustvarjanje hitrih prednosti. Gibanje je temeljnega vsega. Treba se je odkrivati, igrati na prvo žogo, uporabiti talent znotraj kolektivne organizacije. V Lausanni je bil vedno prisoten talent. Cilj je organizirati ga tako, da bodo igralci radi igrali skupaj, se borili skupaj, vlagali energijo v odvzemanje žoge in kazali močno identitetno noto. Ta majhen dotik magije mora dvigniti ljudi na stadionu. To je pomembno, da napolnimo stadion in osrečimo ljudi,” pravi nekdanji slovenski reprezentant.
Nekdanji trener Domžal in Olimpije je že uspel začutiti utrip navijaškega jedra svojega novega kluba, saj si je v živo ogledal enega izmed vročih lokalnih obračunov: “Navijačem bi sporočil, da je treba biti z obljubami v nogometu vedno previden. Vem le to, da sem si ogledal tekmo v Ženevi, bil sem zelo blizu navijaške skupine in začutil sem neverjetno energijo ter izjemno pozitivno vključenost od začetka do konca. Ob tem sem začutil mravljince. Komaj čakam, da bom vodil ekipo na Stade de la Tuiliere in navijače prepričal o našem projektu igre. Z mojim štabom bomo dali vse svoje sposobnosti, da bo ekipa izžarevala željo po prihodu na stadion, ponosno predstavljala mesto ter klub in ustvarjala to pozitivno energijo na igrišču.”
V modernem nogometu, kjer pogosto odločajo le hladne številke, slovenski strokovnjak še vedno močno verjame v pomen medosebnih odnosov in kemije znotraj delovnega okolja. “Veliko delujem na človeški ravni. Ljudje, s katerimi bom sodeloval, me navdihujejo. V klubu čutim strokovnost, entuziazem in energijo. Želim delati s temi ljudmi in s temi igralci, saj si bom z njimi delil svoj vsakdan. Prav ta želja, da sem z njimi na igrišču in da poskušamo skupaj nekaj doseči, me je prepričala. Ustvarjanje čustev, močnih spominov, kot so tisti, ki jih je pustila evropska pot v tej sezoni, je nekaj, kar iščem,” je pojasnil Luka Elsner.
“Ko napreduje posameznik, napreduje ekipa”
Elsner je v nadaljevanju natančno definiral vlogo sodobnega nogometnega trenerja, ki mora delovati kot mentor in učitelj za vse nogometaše, ne glede na njihovo starost in izkušnje: “Zame je vloga trenerja predvsem v prepričevanju in poučevanju. Prinesti mora idejo igre in prepričati igralce, štab ter celoten klub, da je ta ideja tista, ki nam bo omogočila, da bomo uspešni, da bomo igrali dobre tekme, privabili ljudi na stadion, ustvarili navdušenje in seveda zmagovali. Prepričati igralce v to in jih pripraviti do tega, da okoli te ideje delajo zelo trdo, je ključno. Prisila lahko včasih deluje, vendar globoko verjamem, da je prepričevanje temelj vsega. To zahteva zaupanje in ogromno dela, da si verodostojen. Pomembno poslanstvo je tudi pomagati igralcem pri napredku. To velja za mlade nogometaše, pa tudi za tiste na koncu kariere. Dajanje podrobnosti, spremljanje vsak dan, izboljševanje vsak dan – vse to je del vloge trenerja. Ko napreduje vsak posameznik, napreduje tudi ekipa. Rad prenašam to, kar sem se naučil od drugih trenerjev ali iz drugih izkušenj.”
Lausanne slovi po odlični mladinski šoli, kar slovenskemu strokovnjaku, ki je v Franciji že dokazal, da zna brusiti neobdelane diamante, ponuja izjemen izziv: “Delo z mladimi me izjemno stimulira. Ko čutijo, da se zanje zavzemaš, da obstaja pravi projekt in da lahko pomagajo ekipi zmagovati, to daje veliko energije. Vendar pa enako rad delam tudi z bolj izkušenimi igralci, ki prinašajo svojo sposobnost vodenja drugih. Zanimajo me vse faze treninga, vendar je delo z mladimi še posebej stimulativno.”
Čeprav so rezultati edino merilo uspeha v profesionalnem športu, Luka Elsner največjo osebno srečo najde v procesu vsakodnevnega napredka in medsebojnega spoštovanja: “Moje največje zadoščenje je videti razcvet ekipe pri zahtevnem delu, v odricanju in ob močnih vrednotah. Ko odideš s treninga z občutkom, da smo napredovali, da so bili igralci zavzeti, da so uživali v trdem delu in skupni igri, je to neizmerno zadoščenje. Zmagovanje na tekmah in osvajanje naslovov je pomembno, prav tako odziv stadiona, vendar so ti pozitivni občutki na igrišču tisto, kar me najbolj izpolnjuje.”
“Imam to srečo, da govorim več jezikov”
Elsner se v Švico seli z zavidljivim kulturnim in nogometnim nahrbtnikom, kar mu bo močno olajšalo prehod in razumevanje lokalnih posebnosti. “Mislim, da je to, da imam to kulturno ozadje in da sem spoznal različne pristope, vsekakor obogatitev. To prinaša določene težave, a tudi veliko naukov. Te izkušnje bogatijo predvsem sposobnost hitrejšega prilagajanja, boljšega razumevanja ljudi, s katerimi delaš, in lažjega dojemanja lokalnih težnje. To preprosto omogoča boljšo integracijo. Trener vedno pride s svojimi idejami, načeli, svojim pristopom. Vendar se morajo ti elementi povezati z identiteto in zgodovino kluba. Tu je tudi to, kar predstavljajo navijači, kaj pričakujejo, in vse to je treba upoštevati,” je hitel razlagati sin legendarnega Marka Elsnerja.
Za konec se je leta 1982 rojeni Luka Elsner dotaknil še komunikacijskega vidika, saj tekoče govori več jezikov, kar je v poliglotski Švici ogromna, neprecenljiva prednost: “Glede jezika mislim, da smo prišli do bolj naravne družbe na tem področju, kjer igralci potrebujejo komunikacijo, potrebujejo vodenje. Preživljanje časa z njimi, pogovor, pa tudi dotikanje njihovih čustev in strasti poteka skozi jezik. To gre skozi sposobnost izmenjave mnenj z vsakim posameznikom. Imam to srečo, da govorim več jezikov, in upam, da mi bo to dalo sposobnost, da prepričam igralce in celotno osebje. Da vse skupaj vkrcam na krov ene lepe zgodbe.” (pt)
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
