Dvojne registracije v slovenskem klubskem nogometu: Razvojna priložnost za mlade ali tvegan korak nazaj za sistem?
Foto: Vid Ponikvar / Sportida
V gostilniških krogih se znova soočajo z idejo, ki je v preteklosti že burila duhove v slovenskem nogometu: ponovno uvedbo dvojnih registracij igralcev. Gre za sistem, ki bi mladim nogometašem omogočil, da so istočasno registrirani za dva kluba, običajno za matični klub oziroma klub na višjem tekmovalnem nivoju in obenem za kolektiv v nižjih ligah. Namen? Pospešiti razvoj talentov in jim omogočiti več kakovostnih minut na igrišču.
Na prvi pogled se zdi ideja logična. Eden največjih izzivov slovenskega nogometa ostaja prehod iz mladinskega v članski nogomet. Veliko nadarjenih igralcev se po koncu mladinskega staža znajde v vmesnem prostoru: za člansko ekipo še niso dovolj uveljavljeni, za mladinske selekcije pa so prestari. Dvojne registracije bi ta prepad lahko učinkovito zapolnile.
Za mlade igralce bi to pomenilo predvsem večjo kontinuiteto igranja. Namesto sedenja na klopi v prvoligaškem okolju bi lahko redno nastopali v drugi ligi ali celo tretji, hkrati pa ostajali del sistema kluba na višji ravni. Takšen model bi omogočal boljši nadzor nad njihovim razvojem, saj bi matični klub še vedno aktivno spremljal in usmerjal igralca.
Poleg tega bi dvojne registracije omogočile večjo fleksibilnost trenerjem. Mladi igralci bi lahko dobivali minute tam, kjer jih najbolj potrebujejo, obenem pa bi bili na voljo tudi za vključevanje v treninge in tekme prve ekipe. V praksi bi to pomenilo bolj individualiziran razvoj, ki ga v sodobnem nogometu vse bolj poudarjajo.
Seveda pa ideja odpira tudi številna vprašanja. Kritiki opozarjajo na potencialno nepošteno konkurenco, saj bi lahko nekateri klubi s tem sistemom pridobili preveliko prednost. Prav tako se pojavlja dilema, ali bi manjši klubi postali zgolj “razvojne postaje” večjih sistemov, brez dolgoročne koristi zase.
Kljub pomislekom številni strokovnjaki poudarjajo, da bi pravilno zastavljen sistem dvojnih registracij, ki so pri nas nekoč že bile v veljavi, lahko predstavljal pomemben korak naprej. Ključno bi bilo jasno definirati pravila omejitve glede števila tekem, starosti igralcev in odnosa med klubi.
V času, ko se slovenski nogomet vse bolj usmerja v razvoj in prodajo mladih igralcev, bi lahko bila prav takšna rešitev eden od manjkajočih členov v verigi. Vprašanje pa ostaja: bo slovenski nogomet izkoristil priložnost ali ostal pri obstoječem modelu, ki pogosto zavira ravno tiste, ki bi morali biti njegova prihodnost? (st)
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
