Zakaj nogometaši trikrat pogosteje zbolevajo za demenco? Prelomna študija razkrila, kaj igra z glavo povzroči v lobanji v delčku sekunde
Foto: Vid Ponikvar / Sportida
Vprašanje o dolgoročnih posledicah igranja nogometa z glavo že vrsto let buri duhove v športni in medicinski javnosti. Zdaj so raziskovalci z univerze v Loughboroughu v Angliji objavili študijo, ki jo označujejo za prelomno. Prvič jim je namreč uspelo izmeriti in identificirati izrazite pritisne valove, ki se ob stiku z žogo sprožijo v čelnem delu možganov.
Fizika, ki bi lahko pojasnila poškodbe glave
Študija, ki jo je financirala angleška nogometna zveza (FA), je razkrila mehanski proces, ki je bil doslej skrit pred senzorji. Profesor Andy Harland je za The Athletic pojasnil, da se ob vsakem trku žoge z glavo ustvari energijski val, ki prodre globoko v lobanjo.
Čeprav avtorji raziskave niso nevrologi in se ne želijo neposredno spuščati v medicinske diagnoze, opozarjajo na fizikalna dejstva. Ti pritisni valovi so namreč v drugih kontekstih – denimo pri vojaških eksplozijah nizke stopnje – že uveljavljeni kot krivec za poškodbe možganov. Za primerjavo: podobni valovi se v medicini uporabljajo celo za drobljenje ledvičnih kamnov.
Razlika med starimi in modernimi žogami
Raziskava, objavljena v reviji The Journal of Sports Engineering and Technology, je postregla še z enim izjemno zanimivim podatkom: ogromno razliko med žogami iz različnih obdobij. Raziskovalci so testirali 20 različnih tipov žog in izvedli 430 simuliranih trkov.
-
- Mokre usnjene žoge: Starejše usnjene žoge iz 20. stoletja so ob stiku z vodo postale bistveno nevarnejše. Sila udarca je bila pri mokri usnjeni žogi kar štirikrat večja kot pri suhi.
- Moderna tehnologija: Najmanjše sile so proizvedle sintetične, strojno šivane žoge, ki se na najvišji ravni uporabljajo od leta 2016. Te so vodoodporne in precej bolj prijazne do igralčeve glave.
- 55-kratna razlika: Med najstarejšimi in najsodobnejšimi modeli žog so raziskovalci izmerili celo do 55-kratno razliko v prenosu energije na glavo.
Vse se zgodi v delčku sekunde
Izsledki kažejo, da se kar 90 % prenosa energije na glavo zgodi v prvih 500 mikrosekundah (0,0005 sekunde) stika. Za potrebe študije so z uporabo MRI podatkov z inštituta v Tokiu ustvarili model lobanje povprečnega nogometaša, vanj pa vgradili senzorje, ki so beležili dogajanje ob udarcih s hitrostmi, ki so značilne za kote, dolge podaje in strele.
Podatki iz leta 2023, ki sta jih naročila FA in sindikat igralcev PFA, so že pokazali, da je demenca med upokojenimi profesionalnimi nogometaši trikrat pogostejša kot pri splošni populaciji. (vm)
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
