Zakaj je Leo Rimac več kot le klasična ‘devetka’: Dozorevanje fanta, ki ob Iličićevih nasvetih vidno napreduje in je boljši iz tekme v tekmo

V slovenskem nogometu se vsake toliko pojavi zgodba, ki presega zgolj igro. Zgodba Lea Rimca je ena takšnih. Gre za napadalca, ki ni zgolj prehodil zanimive razvojne poti, temveč je moral že zelo mlad sprejemati odločitve, ki zaznamujejo identiteto, tako športno, kot tudi osebno.

Napadalec Kopra, rojen leta 2006 v Kranju, je prve nogometne korake naredil v Škofji Loki, od koder ga je pot – podobno kot leta poprej Jana Oblaka – hitro vodila v večje okolje, in sicer v ljubljansko Olimpijo. Tam se je začel oblikovati kot eden bolj zanimivih ofenzivnih talentov svoje generacije, vendar razvoj ni šel po najbolj linearni poti.

Prelom: od Olimpije do Dinama

Leta 2022 je sledil pomemben premik. Rimac se je naveličal čakanja na podpis nove pogodbe, zato je zapustil Olimpijo in se preselil v zagrebški Dinamo, kjer so mu odprli vrata v eno najbolj priznanih akademij v regiji. V Maksimirju se je kalil tri sezone, igral za mladinske selekcije plavih, zbral nastope in dosegel 24 zadetkov, hkrati pa tudi okusil članski nogomet, ko je debitiral za prvo ekipo, in sicer proti Varaždinu. To se je zgodilo konec leta 2024 ob zmagi Dinama s 3:2.

Omeniti velja tudi njegovo statistiko v UEFA Youth League kjer je zabeležil 11 nastopov, dosegel dva zadetka ter dodal še asistenco. Toda ta prestop ni bil pomemben le z nogometnega vidika. Rimac je takrat sprejel tudi odločitev, da zamenja reprezentančni dres – iz Slovenije je prestopil k Hrvaški, kjer je igral za mlajše selekcije. To je bil trenutek, ki je pokazal, da njegova kariera ne bo klasična zgodba razvoja, temveč pot iskanja pravega okolja.

Vrnitev domov: Koper kot nova priložnost

Po treh letih v Zagrebu je minulo poletje sledil nov preobrat. Rimac se je vrnil v slovenski nogomet in podpisal za Koper, kjer je dobil priložnost za prehod v članski nogomet. Na Bonifiki so v njem videli profil napadalca z modernimi karakteristikami: visok, fizično močan, a hkrati tehnično dovolj dovršen, da lahko igra tudi širše v napadu.

Pogodba do leta 2027 jasno kaže, da Koper v njem vidi dolgoročnejši projekt. Morda še bolj zanimiv kot klubski razvoj, pa je reprezentančni zasuk. Leta 2025 se je Rimac odločil za vrnitev pod slovensko zastavo in sprejel vabilo selektorja mlade reprezentance. To ni bila zgolj formalna odločitev, temveč jasen signal, da želi svojo kariero graditi v okolju, kjer se je vse začelo.

Profil igralca: napadalec nove generacije

Rimac danes predstavlja tip napadalca, ki ga sodobni nogomet vse bolj išče: ni klasična “devetka”, ampak nekakšen hibrid oziroma igralec, ki lahko deluje ali centralno ali se pomika na krilo in napada prostor iz različnih izhodišč. V letošnji sezoni se je v dresu Kopra že uveljavil kot eden pomembnejših členov ekipe, kar potrjuje tudi njegov konkretni učinek. Dosegel je že 6 zadetkov in prispeval 3 asistence. S tem ni le obetaven talent, temveč igralec, ki že zdaj prinaša neposredno vrednost v napadalni fazi.

Pomemben dejavnik njegovega razvoja je tudi okolje, v katerem deluje. Ob izkušenem Josipu Iličiću ima priložnost vsakodnevno srkati znanje, razumeti detajle igre na najvišjem nivoju in predvsem razvijati mirnost ter odločitve v zadnji tretjini. Prav takšni igralci mladim napadalcem omogočajo, da hitreje dozorevajo ne le taktično, temveč tudi mentalno. Vsekakor je Leo Rimac danes eden od mladih slovenskih nogometašev, o katerem se bo še veliko govorilo v poletnem prestopnem roku. (st)

Avtor: Uredništvo Planet nogomet

Novice

#analize

#leorimac

1. SNL

Koper