“Smrdel sem po vodki!” Divja anekdota iz slačilnice Arsenala in edino obžalovanje, ki je odprlo vrata Samirju Handanoviću
Foto: EXPA / Insidefoto / Andrea Stacciol
Nekdanji italijanski reprezentančni vratar Emiliano Viviano je v intervjuju za La Gazzetto dello Sport brez dlake na jeziku spregovoril o svoji pestri karieri. Razkril je neverjetno zgodbo o pijančevanju pred tekmo tedaj njegovega kluba Arsenala v Premier League in priznal, da v karieri obžaluje le eno potezo. Potezo, ki je posredno vplivala na zgodovino slovenskega nogometa.
Emiliano Viviano, ki je lani pri 38 letih rokavice obesil na klin, je bil v svoji karieri član številnih uglednih klubov (Fiorentina, Sampdoria, Bologna, lizbonski Sporting), a dve epizodi v njegovi brez dvoma bogati karieri sta še posebej zanimivi.
“Prinesi mi še več vodke!”
V sezoni 2013/14 je bil Viviano član londonskega Arsenala, kjer pa ni odigral niti ene tekme. Bil je tretja izbira za Wojciechom Szczesnyjem in Lukaszom Fabianskim. A na eni tekmi je bil bližje igrišču, kot si je želel. Toda v stanju, ki ni primerno za profesionalnega športnika. Zgodilo se je pred gostovanjem pri Evertonu. Viviano sprva ni bil v kadru za obračun na Goodison Parku, zato si je privoščil divjo noč.
“Šel sem žurat. Okoli druge ure zjutraj sem šel ven na cigareto in prebral SMS: ‘Fabianski je bolan, avto te pride iskat ob 6.30 zjutraj.’ Spil sem že pol steklenice vodke! Šel sem do prijatelja, lastnika kluba, in mu pokazal sporočil. Vprašal me je: ‘Kaj pa zdaj?’ Odvrnil sem mu: ‘Zdaj pa mi prinesi še več vodke!’” je z nasmeškom na obrazu razkril danes 40-letni Viviano.
Viviano je prišel domov, se stuširal in se usedel v klubski avto. Ko je prispel v slačilnico na Goodison Parku, ga je pričakal španski zvezdnik Santi Cazorla. “Rekel mi je: ‘Smrdiš po alkoholu, to je nagnusno.’ To je bilo edinkrat v življenju, da sem skoraj doživel panični napad. Ničesar nisem videl, v glavi sem si le ponavljal: ‘Če bom moral danes braniti, je moje kariere konec.’” Na njegovo srečo je branil Szczesny, a se ni kdo ve kako izkazal, Liverpoolčani so slavili kar s 3:0.
Odhod Viviana = prihod Sarme
Še bolj zanimiv za slovenske ljubitelje nogometa pa je njegov spomin na Inter. Viviano je bil član Nerazzurrov v sezoni 2011/12, a ni nikoli debitiral. Danes priznava, da je to njegovo edino obžalovanje v karieri. “V karieri sem se odločal po občutku. Odhod iz Interja je edina stvar, ki jo obžalujem. Naredil sem vse, da bi odšel, čeprav klub tega ni želel. Julio Cesar je bil v zadnjem letu pogodbe in iskali so nekaj novega. To so mi tudi povedali, a jim nisem verjel. V sebi sem nosil neko jezo in izsilil prestop,” je priznal Viviano, ki je januarja 2012 odšel v Palermo.
In tu pridemo do zanimivega preobrata usode. Ker je Viviano trmasto vztrajal pri odhodu in sprostil mesto med vratnicama, je Inter poleti 2012, torej pol leta kasneje, nato poiskal dolgoročno rešitev za položaj med vratnicama. Njihova izbira? Samir Handanović.
Slovenski vratar je takrat prišel iz Udineseja, zasedel mesto, ki bi ga lahko imel Viviano, in postal absolutna legenda kluba, kapetan in eden najboljših vratarjev v zgodovini Serie A. Viviano je z napačno odločitvijo nevede “asistiral” pri ustvarjanju slovenske legende v Milanu… (pt)
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
