Kdo je Ivan Majevski in kaj zmore? Matjaž Rozman ga pozna do obisti: “Povsem posvečen Celju, vse licence delal v slovenskem jeziku”
Tekst: David Klemenc. Foto: Urban Lesjak
Kralj je mrtev, naj živi kralj. No, v celjskem primeru: Albert Riera je v Frankfurtu, vajeti vodilnega kluba Prve lige Telemach pa je prevzel človek iz sence. Vodstvo grofov se po odhodu španskega temperamenta ni odločilo za novo eksotično ime ali preverjenega gasilca s slovenske scene, temveč so pogledali na klop poleg sebe. Ivan Majevski, nekdanji beloruski reprezentant, ki je kopačke na klin obesil prav v knežjem mestu, je iz pomočnika napredoval v šefa stroke. Je to tveganje ali najbolj logična poteza v danem trenutku?
Za mnenje smo povprašali nekoga, ki novega trenerja pozna do obisti. Matjaž Rozman, izkušeni vratar in danes član Aluminija, si je s 37-letnim Belorusom delil slačilnico v Celju. Najprej kot soigralec, ko je Majevski držal vajeti na sredini igrišča, in kasneje, ko je Belorus začel svojo trenersko pot kot pomočnik. Rozman, ki slovi kot eden najbolj iskrenih sogovornikov na sceni, o novem strategu državnih prvakov nima dvomov.

Je bila odločitev vodstva kluba, da priložnost ponudi človeku ‘od znotraj’, pravilna?
-
-
- Absolutno se mi zdi to dobra poteza. Ivan je že vrsto let del kluba. Dobro pozna igralce, z njimi ima vzpostavljene odnose, predvsem pa pozna utrip garderobe, način dela, pritiske in pričakovanja v Celju. To pomeni bistveno manj časa za prilagajanje in manj tveganja, saj zelo dobro razume specifično okolje in delovanje kluba.
-
Kakšen je bil Ivan Majevski kot igralec in kako se je razvijal ob boku trenerjev, kot sta Damir Krznar in Albert Riera?
-
-
- Ivan je bil tipičen zadnji vezist – izjemno inteligenten, zanesljiv in taktično zrel. Kot vratar se spomnim, da se mi je vedno odkrival, prišel po žogo in mi ponudil rešitev. Znal je prevzeti odgovornost na igrišču, kar se pozna tudi v njegovem trenerskem razmišljanju. Igralsko kariero je imel zelo dobro, trenersko pa je gradil postopoma. Začel je pri Romanu Pilipčuku, sodeloval z Damirjem Krznarjem in bil dvakrat desna roka Alberta Riere. Ves čas je bil vpet v delo prve ekipe, nabral si je ogromno izkušenj, kar je njegova velika prednost. Pomembno je tudi, da je z njim ostal večji del strokovnega štaba, kar mu bo v veliko pomoč. Verjamem, da bodo dobro sodelovali.
-

Pogosto se tujim trenerjem očita pomanjkanje pripadnosti ali nerazumevanje okolja. Kako je s tem pri Ivanu?
-
-
- Pri njem o tem ni dvoma. Zagotovo je popolnoma posvečen Celju. Vem, da je tu srečen in da mu je življenje v Sloveniji na splošno zelo všeč, tako njemu kot celotni družini. Tu je že kar nekaj časa, zelo hitro se je naučil jezika. Zgovoren je podatek, da je vse trenerske nogometne licence opravil v Sloveniji, in to v slovenskem jeziku!
-
Albert Riera je pustil močan pečat s specifičnim slogom igre. Pričakujete revolucijo ali evolucijo?
-
-
- Pričakujem, da ne bo veliko spreminjal. Verjetno bo ohranil sistem, ki je dobro deloval, ter mu postopoma, s časom, dodajal nekaj svojega. Podobno situacijo smo v Celju že imeli. Ko je Riera prvič odšel in ga je zamenjal Damir Krznar, slednji prav tako ni delal drastičnih rezov v sistem, pa smo na koncu osvojili naslov prvaka.
-

Avtor: Uredništvo Planet nogomet



