Kakšna bi bila slovenska reprezentanca, če bi odločala tržna vrednost in v njej ne bi bilo igralcev, ki so trenutno del Kekove zasedbe?
Foto: Luka Vovk / Sportida
Matjaž Kek je v preteklosti večkrat poudaril: “Imamo, kar imamo!” S temi besedami je, jasno, opravičeval tudi svoj izbor nogometašev. Toda ali je slovenski nogometni bazen res tako majhen, kot se marsikdo trudi dokazati? Po tem, ko je Slovenija z bolečim porazom proti Kosovcem zakockala še zadnjo možnost za preboj na svetovno prvenstvo 2026, smo se pozabavali z mislijo, kakšna bi bila slovenska enajsterica (in njena klop), če bi odločane tržne vrednosti in bi lahko igrali le tisti nogometaši, ki trenutno niso del izbrane vrste.
V golu bi moral biti glede na tržno vrednost Matevž Vidovšek, toda član Olimpije je že nekaj časa na stranskem tiru in trenutno ni na voljo ne svojemu klubu ne reprezentanci. Naslednji po vrsti je Domen Gril, nekdanji vratar Brava, ki se dokazuje na Portugalskem, kjer je bil pred časom izbran celo za najboljšega vratarja tamkajšnje druge lige. S svojimi predstavami je dokazal, da je kos največjim nogometnim izzivom, čeravno je res, da v tej sezoni ne igra toliko, kot bi želel. Menda tudi zaradi tega, ker se bliža koncu pogodbe… Takoj za Grilom s 500.000 evri nižjo tržno vrednostjo sledi Adnan Golubović, vratar Ballkanija.
Na desni strani obrambe bi bil prva izbira Mitja Ilenič, hrbet bi mu lahko kril tudi Srđan Kuzmić. Oba sta mlada reprezentanta. Na levi strani obrambe se kot rešitev ponujata Michael Pavlović, ki dobro igra v Romuniji, in Žan Kolmanič, ki že redno nastopa v ligi MLS. Zanimivo, oba imata višjo tržno vrednost kot Erik Janža. Blizu sta tudi trenutno poškodovana Jan Đapo in Jošt Urbančič, ki ga Adam Delius, predsednik Olimpije, tako ali tako že vidi v reprezentanci.
V osrčju obrambe bi bila rešitev Marcel Ratnik iz Al Aina in Žan Zaletel iz danskega Viborga, tukaj so še Kenan Bajrić iz Slovana, Sven Šoštarič Karič, ki nastopa v Rusiji, Relja Obrić, ki nosi dres Atalante, Mitja Križan, ki prav tako igra v ruskem nogometu, Dušan Stojinović, ki je član Jagiellonie. In tako dalje. Nikakor ne smemo pozabiti na Žana Žužka, ki ima za sabo vrhunsko sezono v Turčiji, kjer po novem igra v tamkajšnji prvi ligi.
Vezna linija ponuja koga drugega kot Miho Zajca, še vedno ima visoko tržno vrednost tudi Kevin Kampl, ki pa se je seveda že pred časom odločil, da za Slovenijo ne bo več igral. Luka Topalović v dresu Interja U23 že igra članski nogomet, Luka Vešner Tičić se dokazuje v močnem ruskem nogometu. Med bolj defenzivno usmerjenimi vezisti bi bili na voljo Adrian Zeljković, Žan Jevšenak, Gašper Trdin, Benjamin Markuš… Vsi pridno nabirajo minutažo na tujem.
Na krilnih položajih bi bil ena ključnih izbir Aljoša Matko, ki je v tej sezoni na Madžarskem zabil 7 golov in prispeval 2 podaji na 13 tekmah. Žan Rogelj je dobro igral tako v Avstriji kot Belgiji, zdaj v enakem slogu nadaljuje na Poljskem. Kar zadeva napadalno usmerjene veziste, ne gre pozabiti na Davida Tijanića, v BiH se je dokazal Sandi Ogrinec, Martin Pečar je že nekaj časa eden najboljših nogometašev Prve lige Telemach. Od mladih asov je na voljo David Pejičić. Pri nas velja, da najstniki niso za člansko reprezentanco, drugod po svetu razmišljajo drugače. Le kdo ima prav…
Ne smemo pozabiti na Martina Kramariča, ki je bil v pretekli sezoni izbran celo za najboljšega nogometaša močne druge ruske lige! Kljub temu ni bil niti enkrat poklican v reprezentanco. Pa napad? Andres Vombergar, ki v Argentini že res igra po sistemu toplo-hladno, a ne glede na vse velja za enega bolj cenjenih nogometašev San Lorenza. Tukaj je David Kramer, ki že nekaj časa zabija gole, a je pri Keku najdlje prišel do vpoklica, prave priložnosti ni dobil. V Grčiji v tej sezoni navdušuje Alen Ožbolt, vse bolje igra tudi David Flakus Bosilj.
Dejstvo je torej, da slovenski reprezentančni bazen le ni tako majhen, kot se morda zdi na prvi pogled in kot ves čas znova poudarjajo nekateri. Res pa je, da se je s klicanjem ves čas istih obrazov dejansko ustvarilo prepričanje, da drugih sploh nimamo. Imamo jih. Le preizkusiti bi jih morali. Če jih ne, pa seveda ne moreš vedeti, česa so sposobni. A nekaj drži kot pribito: nogometaši bi ubijali za to mesto v slovenski reprezentanci. Prav energija in zanos pa sta tudi še kako pomembno spremenljivki v reprezentančnem nogometu. Mi smo v zadnjih kvalifikacijah odpovedali na tem področju povsem odpovedali… (žm)
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
