Nekoč so bile Domžale državni prvak: Danes globok minus na računu, porazi so vse, kar poznajo, čaka se le še na prihod župnika…
Foto: Luka Vovk / Sportida
Dolga leta nazaj se je najtrofejnejši slovenski klub Maribor sponzorsko imenoval Teatanic, pa ni potopil. No, ta pridevnik bi se danes popolnoma prilegal nogometašem Domžal. Šest tekem, šest porazov. Roko na srce – v petek so bili Domžalčani le nekaj minut oddaljeni od premierne točke v sezoni 2025/26, a očitno je tisti tam zgoraj ocenil, da si tega ne zaslužijo. Glede na prikazano bi se morda moralo končati drugače, toda zdi se, da so se Domžale zamerile vsem bogovom tega sveta.
Kako je uspelo ponosu občine, pa tudi enemu trofejnejših slovenskih klubov, dotakniti se dna, se mnogi sprašujejo. Dva naslova slovenskega prvaka, trikrat drugo mesto, dvakrat zmaga v pokalu, enkrat poraz v finalu in ob tem še dva superpokala – vse to je v vitrini, ki pa že dolgo ni doživela spremembe oblike in vsebine. V vitrini, v kateri se že leta in leta nabira zgolj prah. Prah, ki pa ga dejansko sploh ni toliko, kot je minusa na računu. Nekdo bi za to moral odgovarjati.
V petek zvečer so maloštevilni gledalci videli nov fiasko. No, naslednjega v vrsti. Videli so ga ti isti gledalci, ki so pred leti spremljali velikane svetovnega nogometa, katerim so rumeni celo parirali. Padla sta Marseille in West Ham United, padel je nemški Freiburg…
Domžale: Denarja ni, dolgovi vedno večji
Indirektno se je v preteklih letih oziroma sezonah kazal prst na prvega operativca kluba Mateja Oražma. Javnost se je spraševala, kam je izginil denar od prodaj številnih nogometašev. Okoli 20 milijonov je v zadnjih sedmih letih kapnilo v klubsko blagajno – največ od vseh slovenskih prvoligašev. Denarja ni, dolgovi pa so iz dneva v dan večji.
Oražma mlajšega ni več, prišli so – milo rečeno – sumljivi investitorji, a se situacija ni izboljšala, lahko bi rekli, da se je celo poslabšala. Iz dežja pod kap, kot radi pravimo. Dolg je ogromen, krvavo se čaka na 1,7 milijona evrov Šeškove provizije, a niti slednja ne bo pokrila vsega zneska. Le 40 odstotkov dolga bo saniranega, če seveda denar (spet) ne bo romal v sumljive roke in izpuhtel.
Dejstvo je, da je klub nekoč dobro posloval, imel odlično prvo ekipo in še boljši mladinski pogon. A namesto očetovskega upravljanja s klubom se je uveljavil mačehovski odnos. Gradile so se vile v oblakih, delavci pa so ostajali brez prigarane plače. Vse to je pripeljalo do tega, da ta nekoč odlično organizirani klub več kot očitno leži na smrtni postelji. Kot da se čaka le še župnika, da pride oddati zadnji blagoslov in se stvar ugasne. Pa so nekoč bili prvaki… (dk)
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
