Jadran ima v Dekanih na voljo pogoje, ki se jih ne bi branili niti prvoligaši: “Osem ur dela je premalo, da bi bila trava zelena!”
Vir fotografije: Jadran Dekani
V petek se je v 2. SNL začela sezona 2025/26. Zagotovo bo ena najzanimivejših doslej, saj imamo (vsaj) štiri klube, ki odkrito ciljajo na napredovanje med elito – Triglav, Nafta, Tabor in Gorica. A prav zadnji dve ekipi sta bili lani, pa tudi v pripravljalnem obdobju (predvsem Novogoričani), v središču pozornosti tudi zaradi zelo slabe travnate površine.
To sicer v zadnjih sezonah na slovenskih zelenicah ni več nič šokantnega. Spomnimo se lanskih slik iz Tolmina, ko je bilo igrišče dobro le še za sajenje mladega krompirja, ali sežanskih “lukenj”. Lansko poletje in zgodnja jesen nista prizanesla niti celjskemu stadionu Z’dežele, najhujša pa je bila zagotovo tista evropska blamaža iz Stožic pred tekmo Olimpije s francoskim klubom Lille, ko so delavci kar z brisačami pivnali namočeno igrišče.
No, obstajajo tudi svetle izjeme. Ena takšnih je dekanski stadion Ivana Gregoriča oziroma Kampo, kot ga domačini ljubkovalno imenujejo. Da je med boljšimi, če ne kar najboljši med drugoligaškimi prizorišči, ni nobenega dvoma. Celo nekateri prvoligaši bi bili ponosni na tako travnato površino, kot jo ima na voljo Jadran iz Dekanov. Slednji bo prvo domačo tekmo nove sezone odigral že danes, ko bo v Dekanih gostovala Dravinja – tekma se bo začela ob 17.30.
Zasluge za to gredo nekdanjemu prvoligaškemu nogometašu Deanu Ščulcu, sinu legendarnega Milana in bratu Alena (slednji je pri Jadranu tudi članski trener, pred tem pa je kot nogometaš pustil pečat na 299 tekmah v 1. SNL, na katerih je med drugim prejel kar 78 rumenih in 8 rdečih kartonov). Družina Ščulac je v dekanski nogomet vpeta že 53. leto. To je dovolj dolgo obdobje, da postane služba del tebe. In ravno zaradi tega so uspehi tako ob terenu kot na samem terenu vidni.
Dean Ščulac, ki je na prvoligaških zelenicah v dresih Jadrana, Kopra in Korotana zbral 138 nastopov, je danes zaposlen na Športnem zavodu Koper kot skrbnik igrišča. A pri njem to ni le služba. Zanj je to način življenja.
“Od ponedeljka do petka sem na zavodu med 6. in 14. uro, popoldne pa delam vse prostovoljno – tudi čez vikende,” pravi Primorec in razkriva, da vrhunska travnata površina seveda ne pride sama od sebe: “Osem ur je premalo, da trava v poletnem času ostane tako zelena. Vsak dan imamo treninge na glavnem igrišču, zato moram natančno paziti, koliko ga zalivam. Zalivam tudi do petkrat dnevno, vključno ročno, saj na Kampu vedno piha in zalivalni sistem ne pokrije vsega.”
Občina jim je v zadnjih letih precej pomagala. Pred tremi leti je zgradila veliko igrišče z umetno travo, letos še manjšega in hkrati novo kotlovnico. Obnovili so tudi slačilnice in osvežili fasado. Stroške elektrike in vode krije občina. “Mi pa se trudimo, da smo dobri gospodarji,” pove Dean in s temi besedami marsikomu v Sloveniji nastavi ogledalo. Biti dober gospodar je pač precej več, kot le s prstom kazati na krivce, zakaj je igrišče zanič.
Da je dekansko igrišče res v vrhunskem stanju, dokazujejo številni treningi slovenske nogometne reprezentance pod vodstvom Matjaža Keka, ženske reprezentance in ekipe do 21 let. Zelo pogosti pa so tudi obiski njihovega “starejšega brata”, kot ga najlepše opišejo domačini – v Dekane velikokrat pride tudi FC Koper. Kako ne bi, ko pa je na “tepihu” vedno prijetno trenirati… (dk)
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
