KOLUMNA: V Kopru bosanski račun brez krčmarja, žaljenje, ki se je vrnilo kot bumerang, in sodnik, ki bi si zaslužil naziv ‘igralca tekme’…

Skorajda zgodovinski uspeh za koprske kanarčke, saj so po več kot desetih letih preskočili prvo oviro v evropskih tekmovanjih. Nazadnje se je to zgodilo še pod vodstvom Rodolfa Vanolija, ko so izločili črnogorsko Sutjesko iz Nikšića. Tudi tokrat je bila v igri ekipa iz nekdanje republike, a naloga je bila precej težja – za kar nekaj svetlobnih let –, sploh če pomislimo, da so se Sarajevčani odkrito spogledovali z napredovanjem, Nikšićani pa so tedaj igrali na večje število golov, zaradi česar so bili kasneje celo izključeni iz evropskih tekmovanj in čez čas kot klub tudi ugasnili …

A dovolj o preteklosti – pojdimo v sedanjost in prihodnost.

Videli smo prepolno Bonifiko, čudovito kuliso in zasluženo slavje domačih, čeprav je dolgo kazalo slabo, vse do konca prvega polčasa. Nato pa rumeno-modra renesansa; kot feniks iz pepela so Koprčani vstali od mrtvih, tik pred koncem polčasa izenačili, v sodnikovem dodatku povedli in dosegli še zadetek za popolni preobrat. Drugi polčas je postregel z veliko akcije, a malo konkretnega učinka, kar pa nikogar pretirano ne moti. No, morda le Sarajevčane, ki so se borili do zadnjih sekund, za kar jim lahko le čestitamo.

Če so igralci, trenerji in uprava Željezničarja pokazali vse spoštovanje in športno držo, pa tega žal ne moremo trditi za peščico bosansko-hercegovskih internetnih huliganov. Ti so pozivali k “invaziji” Kopra in jo pospremili s fotografijo Josipa Iličića – ki ga bomo v nadaljevanju še večkrat omenili – ter z žaljivimi in pomenljivimi izjavami, kot je denimo: “Danes bomo pokazali debelemu ljaksetu (konkretnega prevoda za ta izraz sicer ni, a je nedvomno pejorativen), kdo smo, in jih izločili na njihovem dvorišču. Saj se v Kopru tako ali tako počutimo kot domačini, mesto je že zdaj plavo…”

Oh, oh, dragi fantje – to pa je bil klasičen račun brez krčmarja, kot bi rekli v sončni deželici pod Alpami.

A da ne bomo le kritizirali gostujočih navijačev. Nasprotno, kar 99 % jih je bilo prijaznih turistov, ki so izkoristili dan za kopanje na plaži in raziskovanje mesta. Vsi v en glas so pohvalili gostoljubje in lepote Kopra. Grenak priokus tega mini izleta bo za njih le rezultat. Domov so se vrnili sklonjenih glav, čeprav so bili že ob žrebu in tudi po prvi tekmi povsem prepričani v napredovanje… No, spet so računali in spet ni bilo prisotnega krčmarja.

Pa še k famoznemu “debelemu pujsu”, kot so ga žalili v komentarjih – čeprav iskreno ne vem, zakaj. Sam Josipa večkrat srečam in lahko iz prve roke in dveh oči potrdim: je vse prej kot to, kar so se trudili dokazati nekateri “mišičnjaki” za tipkovnicami… Razmišljam o tem, komu podeliti naziv igralca tekme. Morda ravno domači številki 72, a nisem prepričan, da je bil res najbolj izstopajoč na igrišču. Med nogometaši zagotovo, a osebno bi glas dal ciprskemu sodniku. Ta je bil tisti, ki je imel največjo vlogo pri dogajanju na igrišču … in ob njem.

Ni lepo kazati s prstom in tega načeloma ne počnemo. A naj bo danes izjema… Sodnik je popolnoma spremenil potek srečanja. Ne bom rekel, da je oškodoval le Koper, tudi kakšno odločitev v škodo Željezničarja je zapiskal, a napake na račun Koprčanov so bile prepogoste. Tistih res kardinalnih napak lahko preštejemo na prste obeh rok. In kot da ni dovolj, da je bil sodnik popolnoma nekompetenten za tekmo takšnega nivoja, je češnjica na torti še dejstvo, da v kvalifikacijah za konferenčno ligo – vse do zadnjega kroga – ni VAR kontrole …

Neizkušen sodnik, vroča publika, napetost na igrišču, brez VAR-a … Vse sestavine za potencialno katastrofo so bile v loncu. Na srečo so bili Koprčani vendarle premočan nasprotnik. In tako je koza ostala cela, volk pa sit. A grenak priokus je ostal: enajstmetrovka za Željezničar, ki je morda ne bi smelo biti, neizrečena za Koper, rdeči karton po prekršku nad Jurićem, nekaznovan zadnji mož po prekršku nad Iličićem na robu kazenskega prostora … in še bi lahko naštevali.

A to je zdaj za nami. Pospravimo kopalke, pripravimo bunde – in gremo na Norveško. Tokrat kot avtsajderji, a vseeno z možnostjo za nov preboj.

Armada sarajevskih navijačev se počasi že vozi domov. Vodja varovanja Ivo Pranjić je ugasnil luči in zaklenil Bonifiko… A morda danes ne bo zadnji, ki bo odšel. Sekretar Matej Pirjevec bo vso noč štel skoraj gotovo rekordni izkupiček od vstopnic, računal, koliko bo kapnilo iz blagajne UEFA… Legenda pa pravi, da je še dolgo po zadnjem sodnikovem žvižgu na zelenici ostal Josip Iličić,  ki se je, kot bi bil na brazilski plaži, poigraval z nogometaši Željezničarja…

Avtor: Uredništvo Planet nogomet

Novice

#evropskipokali

#josipiličić

#kolumne

1. SNL

Koper