Svetovno prvenstvo 2026 kot velika finančna past: Evropske nogometne zveze trepetajo pred izgubo v Severni Ameriki

Svetovno prvenstvo v nogometu je tradicionalno priložnost za ogromen zaslužek in polnjenje blagajn nacionalnih nogometnih zvez. A kot poroča britanski The Guardian, se pred prihajajočim mundialom 2026 v ZDA, Kanadi in Mehiki obeta povsem drugačen scenarij. Številne evropske nogometne zveze se namreč resno bojijo, da bodo z nastopom na drugem koncu sveta pridelale finančno izgubo. Razlogi? Ekstremni stroški, daljši turnir, znižane dnevnice in davčni kaos v ZDA.

Po ugotovitvah The Guardiana in tiskovne agencije PA Media, je preplah med evropskimi zvezami precejšen. Okoli 10 nacionalnih nogometnih zvez je svoje skrbi delilo in izpostavilo že na nedavnem letnem kongresu Evropske nogometne zveze (UEFA) v Bruslju. Težavo so neformalno predstavili tudi visokim uradnikom FIFA, ki naj bi bili nad nastalo situacijo celo nekoliko “osramočeni”.

Nagrade ostajajo iste, stroški letijo v nebo

Čeprav je Mednarodna nogometna zveza (FIFA) decembra lani potrdila rekorden nagradni sklad v višini dobrih 630 milijonov evrov, to ne bo preprečilo izgub. Reprezentance, ki so se uvrstile na turnir, bodo prejele 9 milijonov dolarjev nagrade in dodatnega 1,5 milijona za stroške priprav. To so enake številke kot v Katarju 2022, a stroški na turnirju čez Veliko lužo bodo neprimerljivo višji.

Glavni udarec predstavlja znižanje dnevnic za člane delegacij. Te so s 850 dolarjev na dan padle na vsega 600 dolarjev. Ena izmed zvez je izračunala, da bo zaradi daljšega in razširjenega formata turnirja, ki bo trajal dlje časa, ob enomesečnem bivanju v ZDA prejela okoli pol milijona dolarjev manj sredstev za kritje osnovnih stroškov.

Davčna nočna mora: vse odvisno od žreba

The Guardian izpostavlja, da je eden najbolj frustrirajočih elementov nepravična davčna ureditev. Države gostiteljice morajo tradicionalno zagotoviti davčne olajšave za sodelujoče reprezentance. Medtem ko sta Kanada in Mehika ta dogovor že sklenili, pa ZDA tega (še) niso storile.

To pomeni, da bo finančna usoda zvez močno odvisna že od samega žreba. Davki v ZDA se namreč med zveznimi državami drastično razlikujejo. V Kaliforniji (Los Angeles, San Francisco) je najvišja stopnja 13,3-odstotna, v New Jerseyju, kjer bo finale, pa 10,75-odstotna. Reprezentance, ki bodo igrale v državah z nižjimi davki ali v Mehiki in Kanadi, bodo v veliki finančni prednosti. Zveze so jezne tudi zato, ker jih je FIFA prepustila samim sebi pri iskanju dragih lokalnih davčnih svetovalcev.

Daljši turnir, dragi leti in nespremenjeni bonusi

Na rdeče številke vplivajo tudi drugi dejavniki: ogromne razdalje in stroški potovanj po celini, neugoden menjalni tečaj v primerjavi z dolarjem ter samo trajanje prvenstva. V Katarju so od otvoritvene tekme do finala minili štirje tedni; v Ameriki se bo po 28 dneh šele začel četrtfinale. Ob tem so zveze pod pritiskom domačih zvezdnikov, saj bi bilo popolnoma nerealno in neizvedljivo, da bi igralcem za nastop ponudile nižje bonuse, kot so jih dobili za SP 2022. Edina tolažba za zveze ostaja morebiten dolgoročni marketinški preboj na izjemno bogatem severnoameriškem trgu. (žm)

Avtor: Uredništvo Planet nogomet

Tujina

#svetovnoprvenstvo