Franko Kovačević po slovesu od Celja blesti tudi pri Ferencvarosu: “Madžarska me želi, toda moje srce bije le za Hrvaško”
Vir fotografije: Ferencvaros
Kar je jeseni počel v dresu Celja, zdaj počne v Budimpešti. Hrvaški napadalec Franko Kovačević je po zimskem prestopu v Ferencvaros naravnost eksplodiral in že na prvih šestih tekmah zabil štiri zadetke. Z izjemno formo ni kupil le zahtevnih madžarskih navijačev, temveč je nase opozoril tudi madžarskega selektorja Marca Rossija, a 26-letni golgeter, ki je v tej sezoni zabil že zajetnih 29 golov, ostaja trdno odločen: njegova edina želja je hrvaška reprezentanca.
Kovačević je bil jeseni nesporni hit Prve lige Telemach, kjer je z goli in asistencami redno maltretiral nasprotne obrambe. Njegove predstave niso ostale neopažene, zato je pozimi sledil odmeven prestop k madžarskemu velikanu Ferencvarosu.

Prilagajanje na novo okolje je trajalo presenetljivo kratek čas. Po šestih odigranih tekmah ima, kot rečeno, na svojem računu že štiri zadetke, zadnjega je dosegel ta konec tedna, ko je v 87. minuti proti Kazincbarcikaiju poskrbel za izenačenje, preden je soigralec Jonathan Levi v sodnikovem dodatku dokončal preobrat (2:1).
Kovačević: “Celje s posebnim mestom v srcu“
V pogovoru za hrvaški Germanijak je Kovačević priznal, da je pri izbiri novega kluba zadel v polno, a hkrati ni pozabil na klub iz knežjega mesta. “Imel sem različne ponudbe, bile so tudi iz petih najmočnejših evropskih lig, a želel sem klub, kot je ta: dominanten v svoji ligi, ki veliko zabija in se bori za lovorike. Ferencvaros je točno to. Liga je močnejša in to je korak naprej v primerjavi s Celjem, kjer pa sem se počutil sijajno,” je pojasnil Hrvat in dodal: “Ko sem prišel v Celje, si nisem mogel misliti, da bo slovo zame tako težko. Ljudje so me sprejeli, mi dali priložnost, verjetno se nikjer nisem počutil bolje kot tam. Ko sem prišel sem, me je malo mučila nostalgija. Zdaj je boljše, a Celje bo vedno imelo posebno mesto v mojem srcu.”
Učenje od legende in madžarski potni list
V Budimpešti ga vodi nihče drug kot legendarni Robbie Keane, nekdanji zvezdnik Tottenhama. Prav njegova prisotnost je bila jeziček na tehtnici pri odločitvi. “Razlog več, da sem prišel, je ta, da se od takšnega trenerja, ki je bil tudi sam napadalec, lahko veliko naučiš. Izkušnje vejejo iz njega na vsakem koraku. Pogosto se pogovarjava, daje mi nasvete,” je navdušen Kovačević.

Odličen vstop v spomladanski del sezone (z golom in asistenco zablestel že na največjem derbiju proti Ujpestu) mu je odprl tudi vrata do madžarskega potnega lista. Njegova babica je namreč rojena na Madžarskem, klub je zaradi pravila o domačih igralcih to s pridom izkoristil. To dejstvo in strelska forma sta vzbudila tudi pozornost madžarskega selektorja Marca Rossija, ki je javno pohvalil Kovačevića in dejal, da je odvisno le od njega, ali želi postati madžarski reprezentant. Toda odgovor nekdanjega člana Domžal, ki je zaradi predstav v knežjem mestu že prejel klic Zlatka Dalića, je kristalno jasen: “Seveda sem počaščen ob takšnih besedah in se iz srca zahvaljujem, a moje srce bije le za Hrvaško. Vidim se v dresu Hrvaške in to je moj cilj, kateremu sem vse podredil.”
Ob bližajočem se reprezentančnem zboru hrvaške izbrane vrste za prijateljski tekmi z Brazilijo in Kolumbijo pa Kovačević ostaja skromen: “V reprezentanco te ne postavijo izjave v medijih, temveč dobre igre in goli. Prepričan sem, da selektor in štab vse spremljata, na meni pa je, da si to izborim. To je izziv, sam osebno pa od izzivov nikoli nisem bežal.” (pt)

Avtor: Uredništvo Planet nogomet



