Stevan Jovetić razkril, kako je imel v karieri kar 45 poškodb, in priznal, da nekaj še posebej obžaluje: “Mislil sem, da se bo Real vrnil…”
Foto: EXPA / Insidefoto / Andrea Staccioli
Stevan Jovetić se pri skoraj 37 letih počasi približuje koncu bogate nogometne kariere, v kateri je igral za številne evropske velikane, osvajal lovorike in prestajal zahtevne življenjske preizkušnje. Črnogorski reprezentant je v obsežnem pogovoru za La Gazzetto dello Sport odkrito spregovoril o kaotičnih razmerah pri Interju, sporih s soigralci in trenerji, kar 45 poškodbah ter košarici Realu iz Madrida, ki jo še danes obžaluje. Spomnil se je tudi otroštva med Natovim bombardiranjem Jugoslavije in težkega obdobja po očetovi smrti.
Jovetić trenutno igra za ciprski AEL iz Limassola, toda Italija ostaja država, ki je odločilno zaznamovala njegovo kariero. Po začetkih pri Partizanu se je pri 19 letih preselil v Fiorentino, kjer se je uveljavil kot eden najbolj obetavnih mladeničev v evropskem nogometu. Prav italijansko prvenstvo je spremljal že kot otrok v Podgorici, ko je nogomet predstavljal tudi pobeg pred precej bolj kruto resničnostjo.
Jovetić: “Upali, da nam NATO ne bo zabil gola”
“Ko se spominjam otroštva, imam pred očmi številne podobe družine in prijateljev. Na ulici smo igrali nogomet, gole smo risali s kredo in sanjali o Serie A. V šoli sem se učil italijanščino, ob nedeljah pa sem ostajal doma pred televizorjem in spremljal zadetke iz italijanskega prvenstva. Takrat je še igral Savićević, Genij, ki je prav tako iz Podgorice. Spominjam se tudi zvoka siren za nevarnost. Še danes me spreleti srh, ko jih slišim. Takšne stvari ostanejo s človekom vse življenje. Za nas je bila sirena kot sodnikov žvižg, pomenila je konec igre in odhod v zaklonišče. Toda to ni bil sodnikov žvižg, temveč znak, da se je začelo bombardiranje. Zaprli smo se v hišo in molili, da nas bombe, ki jih je odmetaval Nato, ne bi zadele, da nam ne bi ‘zabile gola’,” je uvodoma slikovito povedal leta 1989 v Podgorici rojeni Stevan Jovetić.
V Fiorentino ga je nato odpeljal znani lovec na talente Pantaleo Corvino, čeprav so se zanj zanimali tudi številni drugi klubi. Med njimi Juventus, ki ga je Črnogorec zavrnil kar dvakrat. “Obdobje pri Fiorentini je bilo kot sanje. Corvinu me je uspelo pripeljati kljub zanimanju številnih klubov, med katerimi je bil tudi Juventus. Bil sem v stiku z njimi, vendar sem jim rekel: ‘Ne, hvala.’ Čez nekaj let so me znova poklicali, a sem jih spet zavrnil. Fiorentini tega nikoli ne bi mogel storiti, da bi prestopil v Juventus. Še pred tem me je kontaktiral Inter. Po mladinskem turnirju, na katerem sem bil najboljši igralec, so pristopili k mojim staršem. Takrat se ni zgodilo nič, deset let pozneje pa so se naše poti vendarle združile,” je razkril 95-kratni črnogorski reprezentant.
“De Boer? Njega sploh ne jemljem v obzir”
Pri Interju je nato doživel eno najbolj turbulentnih obdobij svoje kariere. V milanskem klubu so se menjavali trenerji in vodilni ljudje, Jovetić pa je postopoma izgubljal mesto v moštvu. Del obdobja je preživel tudi na posoji pri Sevilli. “Tam je bil popoln kaos. Imeli smo tri predsednike, v dveh letih pa se je zamenjalo pet trenerjev. Prvo leto mi je bilo z Mancinijem dobro, v drugem pa so me brez razloga izločili iz ekipe. Pioli mi nikoli ni pojasnil, zakaj. De Boer? Pozabite nanj, njega sploh ne jemljem v obzir. Spalletti me je poklical in me prosil za potrpežljivost. Toda nisem je imel, želel sem igrati,” je kaos na San Siru opisoval Jovetić.
Napetosti niso bile omejene zgolj na odnose s trenerji. Črnogorec je priznal, da je imel nesoglasja tudi z nekaterimi soigralci. “Z Guarinom sem se sprl po tekmi proti Laziu. Precej napadalno je pristopil do mene in izrekel nekaj stvari, ki jih ne bi smel. Z Icardijem sva se sprla na treningu, toda takšne stvari se med nogometaši dogajajo,” je pojasnil Jovetić.
Podobno napet odnos je imel tudi z Vincenzom Montello pri Fiorentini. “V karieri sem imel več kot 40 trenerjev in da, z nekaterimi sem se prepiral. Montella mi je odvzel kapetanski trak samo zato, ker sem se odločil, da bom ob koncu sezone odšel. Čeprav bi ga do zadnjega dne nosil častno,” je poudaril Jovetić. Po drugi strani je o nekaterih trenerjih govoril z veliko topline, predvsem o Cesareju Prandelliju in pokojnem Siniši Mihajloviću. “Spominjam se pogovorov s Prandellijem, mojim nogometnim očetom. Govoril mi je, da bo moj čas še prišel. Skupaj smo doživeli nekaj čudovitih večerov v ligi prvakov, proti Liverpoolu… Tudi moj odnos s Sinišo Mihajlovićem je bil poseben. Klical me je med okrevanjem po poškodbi in me prepričeval, da se bom vrnil močnejši in boljši. Spominov je ogromno, ne bi rad postal preveč čustven,” je razpredal Jovetić.
Mislil je, da se bo Real vrnil, a se nikdar ni
Jovetić je bil lansko poletje blizu vrnitve v Italijo, saj se je pogovarjal z Leccejem, kjer je znova sodeloval s Corvinom. Toda prestop je nazadnje propadel. “Da, bili smo blizu dogovora in zelo bi si želel znova igrati v Italiji. Še posebej v takšnem okolju. Toda Corvino je odšel in posel žal ni bil izpeljan. Bil sem celo na stadionu in si ogledal razmere,” je razkril Jovetić. Največji pečat so njegovi karieri vendarle pustile poškodbe. Po lastnem štetju jih je prestal kar 45, zaradi česar je pogosto igral v strahu pred novo odsotnostjo. Posebej izrazito je bilo to obdobje pri Manchester Cityju, s katerim je leta 2014 osvojil angleško prvenstvo in ligaški pokal. “Natančno vem, kako daleč bi prišel, če ne bi bilo vseh teh poškodb. Pri Cityju sem se, še preden sem stopil na igrišče, bal, da se bom znova poškodoval. Razmišljal sem samo o tem. Vsak sprint brez bolečine je pomenil olajšanje. Imel sem soigralce, ki so želeli odnehati po dveh ali treh poškodbah, jaz pa jih imel 45 in nikoli nisem obupal. Zato sem ponosen nase,” je poudaril Jovetić in priznal: “Ne mislim, da sem storil napako, ko sem odšel tja. Osvojili smo dve lovoriki, toda preprosto nisem bil pravi jaz. Ves čas sem se bal, da se bom znova poškodoval.”
Čeprav zaradi poškodb nikoli ni razmišljal o dokončni predaji, ga je do razmišljanja o koncu kariere pripeljala očetova smrt. “V tistih dneh sem se počutil praznega. Rešili so me vera in žena ter odločitev, da začnem obiskovati psihologa. Tako sem našel moč, da sem nadaljeval,” je povedal Jovetić. Ko danes ocenjuje svojo kariero, pa obstaja odločitev, ki bi jo najraje spremenil. Po drugi sezoni pri Fiorentini je namreč zavrnil ponudbo Reala, ker je želel redno igrati in verjel, da bo imel za takšen prestop še dovolj priložnosti. “Obžalujem samo to, da sem po drugi sezoni pri Fiorentini zavrnil Real Madrid. Želel sem redno igrati in mislil sem, da bom lahko tja odšel tudi pozneje. Da se bo Real vrnil. Potem sem si strgal kolenske vezi in izpustil celotno sezono. To je bil začetek mojih preizkušenj,” je sklenil Jovetić. (pt)
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
