Danes se druži z legendami, ki so bile nekoč njegov vzor, še pred koncem pa želi Jan Oblak uresničiti svoje največje nogometne sanje
Vir fotografije: UEFA (posnetek zaslona)
Slovenski vratarski zvezdnik in kapetan reprezentance Jan Oblak se z madridskim Atleticom pripravlja na torkov povratni obračun dodatnih kvalifikacij za izločilne boje lige prvakov proti belgijskemu Club Bruggeju. Po infarktnem remiju s 3:3 na prvi tekmi je Škofjeločan v obsežnem intervjuju za uradno spletno stran Evropske nogometne zveze (UEFA) spregovoril o svojem posebnem mejniku, nezlomljivi vezi s trenerjem Diegom Simeonejem in neizmerni želji, da v Madrid končno prinese najbolj prestižno klubsko lovoriko.
Pri 33 letih je Jan Oblak prava ikona tekmovanja. V ligaškem delu proti Galatasarayu je vpisal svoj 100. nastop v ligi prvakov, s čimer je vstopil v ekskluziven klub vratarjev, v katerem kraljujejo imena, kot so Iker Casillas, Gianluigi Buffon in Petr Čech. Pred jutrišnjim torkovim obračunom z Belgijci je njegova številka nastopov že pri 102, prav vse pa je zbral v dresu rdeče-belih iz španske prestolnice.
Nezlomljiva vez z Diegom Simeonejem
Prava redkost v sodobnem nogometu je, da igralec celotno desetletje preživi v istem klubu, kaj šele pod vodstvom istega trenerja! Toda Oblak in Diego Simeone sta v ligi prvakov skupaj prestala že 12 kampanj, njun odnos pa temelji na globokem spoštovanju.
“V sodobnem nogometu je na splošno težko imeti istega trenerja toliko let. Običajno se trenerji v klubih menjajo nekoliko hitreje. On je bil tu pred mano in je moj trener vse od začetka moje poti. Zaradi tega imava odličen odnos, ne le z njim, ampak tudi s trenerjem vratarjev, ki je z njim od samega začetka,” je o sodelovanju z legendarnim Argentincem dejal Oblak.
Njun skupni cilj ostaja nespremenjen in kristalno jasen: “Upam, da nam bo v tej sezoni, ki jo že dolgo čakamo, končno uspelo skupaj proslaviti zmago v ligi prvakov. Ta želja je resnično močna, a seveda ni lahko uresničljiva. Imeli smo že nekaj priložnosti, a jih nismo izkoristili. Upamo, da bomo dobili še eno.”
Med otroškimi idoli: Casillas, Buffon, Čech in – Oblak
Ko je beseda nanesla na vstop v “klub 100”, kjer mu družbo delajo največji vratarji v zgodovini nogometa, je slovenski čuvaj mreže ostal skromen, a vidno ponosen. Njegova zgodba je dokaz, da je s trdim delom mogoče doseči zvezde.
“To je fantastično, saj so bili oni glavni akterji na tem odru, ko sem bil še otrok. Bili so v nekem smislu moji vzorniki in res je nekaj posebnega biti del te skupine. Nikoli si nisem predstavljal, da se bo to zgodilo meni. Zame je to dokaz, da je vse mogoče, če trdo delaš in verjameš v svoje sanje. Ne le zame, ampak tudi za prihodnje generacije. Ne glede na to, kako daleč se zdi cilj, vedite, da nikoli ni preveč oddaljen,” pravi nekdanji up ljubljanske Olimpije.
Najlepši spomini: Trpljenje v Münchnu in utišan Anfield
V bogati evropski karieri je Oblak doživel nešteto dramatičnih večerov, a dva mu še posebej ostaneta v spominu. Prvi je epski polfinale proti Bayernu leta 2016, ko je Atletico na povratni tekmi preživel pravo ofenzivo Bavarcev. “Nihče ni zares pričakoval, da bomo prišli v finale,” se spominja Oblak. “Povratno tekmo smo izgubili z 1:2, in verjetno bi Bayern po kakšni uri igre lahko vodil že za ne vem koliko golov. A smo zdržali in se nekako uvrstili v finale. To je bila ena najbolj posebnih tekem zaradi neverjetne sreče, ki smo jo imeli. Čustva so bila neopisljiva.”
Izpostavil je tudi nepozabno noč v Angliji v sezoni 2019/20: “Na misel mi pride gostovanje pri Liverpoolu. Oni so bili takrat branilci naslova in najbolj vroča ekipa v Evropi, a nam je vseeno uspelo zmagati na Anfieldu. Še danes se spominjam evforije po tisti tekmi, zapomnil si jo bom za vedno.”
Jutri zvečer ob 21. uri bo na stadionu Metropolitano na sporedu novo evropsko poglavje. Atletico mora za napredovanje in ohranitev sanj o končni zmagi po remiju s 3:3 v Belgiji na domačih tleh nujno premagati Club Brugge. (žm)
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
