Slovenska reprezentančna sestavljanka: Med pričakovanji nogometne javnosti in selektorjevo realnostjo zeva kar velik prepad

Tekst: David Klemenc. Foto: Luka Vovk / Sportida
Nogometna javnost se v zadnjem obdobju pogosto sprašuje o kriterijih za vpoklic v slovensko reprezentanco. Selektor Matjaž Kek je v preteklosti z dobrimi rezultati in stabilnostjo ekipe pridobil veliko zaupanja, a vsaka selekcija igralcev prinaša vprašanja in dileme.
Ena izmed primerjav, ki se ponuja, je primer nekdanjega lastnika in mecena Mure, ameriškega poslovneža Georga Juncaja. Vložil je znatna sredstva v klub, vendar so navijači pogosto kritično spremljali dejstvo, da je v prvi enajsterici igral tudi njegov sin Steven. To sproža zanimivo razpravo – kje je meja med osebnimi odločitvami in športno logiko?
Podobno se lahko vprašamo tudi pri slovenski reprezentanci. Seveda se pričakuje, da selektor izbira igralce na podlagi forme, prispevka k ekipi in taktične vizije. Vendar pa se ob določenih imenih porajajo dvomi in vprašanja, predvsem glede kriterijev za vpoklic.

Slovenija se je uvrstila na evropsko prvenstvo 2024, kar je nedvomno velik dosežek, a obenem se je odprla razprava o tem, kako zahtevna je bila pot do tja. Skupina v kvalifikacijah je bila ena ugodnejših, na prvenstvo pa se je uvrstilo kar 24 od 48 ekip, ki so sodelovale v kvalifikacijah.
Na samem turnirju se je Slovenija odlikovala z dobro organizirano obrambo, vendar smo v fazi napada imeli precej težav. Kljub borbenosti in taktični disciplini se ni zgodil večji preboj posameznih igralcev, ki bi poleti doživeli odmevne prestope. Po Euru 2024 je imela Slovenija kar nekaj težav, v ligi narodov je bila tretja za Norveško in Avstrijo, na šestih tekmah je dosegla le 7 golov. Za primerjavo: Avstrija jih je imela 14, Norveška še enega več. Pet naših golov je dosegel Benjamin Šeško…
Prav zato je pred tekmama s Slovaško še posebej zanimivo vprašanje izbora napadalcev. Benjamin Šeško je – kristalno jasno – nesporni nosilec igre in njegov vpoklic je povsem pričakovan, medtem ko se pri preostalih napadalcih pojavljajo določene dileme. Jan Mlakar je v letošnji sezoni dosegel zgolj en zadetek, Žan Vipotnik v angleški drugi ligi veliko igra, a ni kaj prida učinkovit, Andraž Šporar pa se spopada s pomanjkanjem forme.

Na drugi strani pa imamo nekaj napadalcev, ki bi si glede na statistiko in predstave v klubih morda zaslužili priložnost. Blaž Kramer je v zadnjem obdobju v zelo dobri formi, Andres Vombergar je trenutno prvi strelec argentinske lige, Nejc Gradišar pa postaja prepoznaven igralec v Al Ahlyju.
Podobna vprašanja se pojavljajo tudi pri izboru vratarjev. Igor Vekić sicer redno nastopa, vendar je vratar ekipe, ki se nahaja na dnu danskega prvenstva. Medtem v svojih klubih blestijo vratarji, kot so Ažbe Jug, Metod Jurhar, Žiga Freblih in Adnan Golubović.
Vsak selektor sprejema odločitve, ki jih pogojujejo številni dejavniki – od taktične prilagoditve do homogenosti ekipe. A hkrati je ključnega pomena, da vpoklici temeljijo na trenutni formi igralcev in njihovem dejanskem doprinosu k reprezentanci.
Slovenska javnost je nogometno vedno bolj razgledana in pričakuje argumentirane razlage pri izboru kadra. Kritičen razmislek ni napad na selektorja ali igralce, ampak zgolj želja po tem, da bi bila reprezentanca v vsakem trenutku sestavljena iz igralcev, ki so v najboljši formi in lahko Sloveniji pomagajo do novih uspehov.
Avtor: Uredništvo Planet nogomet