Kapetan bo zapustil potapljajočo se barko: Haris Vučkić bo pomahal v slovo Domžalam, na mizi ponudba Stojanovića, v igri Olimpija
Tekst: David Klemenc. Foto: Vid Ponikvar / Sportida
Kot pravi stara mornarska modrost: kapetan zadnji zapusti potapljajočo se barko. In kot vse kaže, se bo scenarij “domžalskega Titanika” odvil prav po tem zaporedju. Haris Vučkić, nogometaš, ki je v viharnem jesenskem delu držal domžalsko slačilnico skupaj in bil ena redkih svetlih točk, po naših zanesljivih informacijah prihaja na borzo dela. In zanimanja zanj ne manjka.
Domžale so se znašle v nezavidljivem položaju, a če kdo ne nosi krivde za stanje na lestvici, je to Haris Vučkić. 33-letni napadalno usmerjeni vezist je v prvem delu sezone kljub manjšim težavam s poškodbami na 14 nastopih dosegel 6 zadetkov. Za ekipo, ki je zabetonirana na samem dnu razpredelnice in si težko ustvarja priložnosti, je to statistika, vredna vsega spoštovanja. Poznavalci razmer so enotni: v zdravem, urejenem okolju, kjer bi se nekdanji veliki up slovenskega nogometa lahko ukvarjal le z igro in kreacijo, bi bila njegova statistika še bogatejša.
Vučkić: Leta so le številka, klasa je večna
Da bi bil igralec njegovega kova okrepitev za praktično vsako ekipo v Prvi ligi Telemach, ni odkrivanje tople vode. Starost? Pri 33 letih je za “desetko” v najboljših letih. Mariborski motor Hillal Soudani, koprska virtuoza Josip Iličić in Nik Omladič so starejši, tudi Žan Karničnik ni več najstnik. Zgodovina nas uči, kaj sta za svoje ekipe v zrelih letih pomenila mojstra, kot sta bila Miran Pavlin in Robert Prosinečki. Klasa je pač večna in ne zbledi.
In Vučkićev “pedigre” je takšen, ki trenerjev ne pušča ravnodušnih: 16 golov za nizozemski Twente, 16 za Rijeko, 9 za kultne škotske Rangerse, 5 za slovensko reprezentanco… Igral je za Newcastle, Zaragozo, Wigan. Nenazadnje ne smemo pozabiti lanske sezone: s tistima dvema goloma v Kranju je praktično lastnoročno ohranil Domžale med elito, ko je ekipi voda že tekla v grlo.
Klic iz Sarajeva, a srce bi ostalo doma
Kam torej naprej? Kot smo že poročali, se je za Vučkića močno ogrel sarajevski Željezničar, ki ga je pred dnevi prevzel Slaviša Stojanović. Nekdanji slovenski selektor dobro pozna kvalitete Vučkića in ga želi videti na Grbavici.
Toda po naših informacijah se odpira še ena, morda še bolj zanimiva opcija. Znova so vzpostavljeni kontakti z Olimpijo! Ljubljančani so se s Vučkićem spogledovali že poleti, a se strani nista uskladili, zmaji pa so se takrat odločili za druge rešitve, ki se niso izkazale za optimalne. Tudi Vučkiću se takrat ni mudilo iz domačih Domžal.
Zdaj so karte premešane na novo. Vučkić je bolj kot ne prost igralec, Olimpija pa nujno potrebuje nogometaša takšnega profila. Trener Federico Bessone bi v njem dobil idealno pomoč Augustinu Doffu pri diktiranju tempa in režiranju igre.
Mentor in vodja za ljubljanske upe
Še bolj pomembna pa bi bila njegova vloga v slačilnici. Olimpija ima v kadru kopico talentiranih mladeničev (Kojić, Ristić, Aćimović, Pantić…), ki za svoj razvoj nujno potrebujejo mentorja z mednarodnimi izkušnjami. Vučkić je profil igralca in osebnosti, ki bi brez težav nosil tudi kapetanski trak ob morebitni odsotnosti povratnika Matevža Vidovška.
Čeprav snubcev iz tujine ne manjka, naj bi Vučkić preferiral ostanek v Sloveniji. Želi si dokazati, da v domovini še ni rekel zadnje in da lahko v urejenem klubu še nekaj let igra na vrhunskem nivoju. Ali bo to v Stožicah, bo pokazal čas, a dejstvo je eno: Haris Vučkić je na trgu in kdor ga bo vzel, bo dobil igralca, ki lahko dela razliko.
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
