Prekmurka Staša Špur premika mejnike ženskega sojenja v Sloveniji: “Karkoli narediš, ena stran ne bo zadovoljna”
Foto: Grega Valančič / Sportida
Staša Špur je eno najprepoznavnejših imen slovenskega ženskega sodniškega prostora. Mednarodna sodnica pomočnica iz Pomurja že vrsto let dokazuje, da so odločnost, znanje in mirna presoja univerzalne vrednote, ki na igrišču štejejo največ. Njena pot jo je popeljala na najvišje domače in evropske odre, kjer danes sodi popolnoma enakovredno v najzahtevnejših tekmovalnih okoljih.
Članica MDNS Murska Sobota je v zadnjih sezonah naredila opazen preskok tudi na mednarodni ravni. Velike tekme zanjo niso več breme, temveč potrditev dolgoletnega trdega dela, vztrajnosti in odrekanj. Tudi pritisk, ki spremlja sodniške odločitve na najvišji ravni, danes dojema drugače kot nekoč: “Včasih sem pritisk čutila kot breme, danes pa ga razumem kot dodatno motivacijo. Če ga znaš obrniti v svojo korist, te lahko dvigne na višjo raven,” je poudarila v obširnem pogovoru za TV Ideo, ki si ga lahko ogledate na spodnji povezavi.
Njena vloga ima posebno težo tudi v zgodovinskem kontekstu slovenskega nogometa. Staša Špur je bila prva sodnica, ki je sodila tekmo Prve lige Telemach, s čimer je pomembno zaznamovala domači prostor in odprla vrata prihodnjim generacijam sodnic. Sama ta mejnik dojema z veliko odgovornostjo, a tudi z jasnim sporočilom: “Z delom želim dokazovati, da ženske zmoremo. Ne s posebnimi privilegiji, ampak s kakovostjo, doslednostjo in profesionalnim odnosom,” poudarja.
Staša Špur: “Sodnik mora imeti čvrst karakter”
Začetki v sodniški vlogi po koncu igralske kariere niso bili preprosti, priznava. Vsaka tekma pa je prinesla več izkušenj in samozavesti, predvsem pa spoznanje, kako pomemben je karakter. “Če kaj, mora sodnik imeti čvrst karakter. Pri nas res drži rek, da tisto, kar te ne ‘ubije’, te naredi močnejšega. Karkoli narediš, se ena stran skoraj zagotovo ne bo strinjala. S sodniško odločitvijo pride pritisk, zato je karakter pri sojenju izjemno pomemben,” pravi 37-letnica.
Pri tem ne gre zanemariti niti logističnega izziva. Sojenje na najvišji ravni namreč v Sloveniji še vedno ni profesionalno, temveč zahteva usklajevanje s službo in zasebnim življenjem. “Usklajevanje urnika je zelo zahtevno. Potrebna sta dobra organizacija in disciplina, veliko razumevanja pa tudi s strani delodajalca, sodelavcev in domačih. Sojenje pri nas ni profesionalno – je hobi, a ga opravljamo na profesionalni ravni,” poudarja Špurova, ki nogometne obveznosti uspešno združuje s poklicem učiteljice.
Njena nogometna pot se sicer ni začela s piščalko. Staša Špur je bila pred sodniško kariero tudi uspešna nogometašica – v prvi slovenski ženski ligi je zbrala kar 166 nastopov, kar ji danes pomaga pri razumevanju igre in dogajanja na igrišču.
Ob pogledu v prihodnost si želi predvsem, da bi bilo v sodniških vrstah vse več deklet in da bi mejniki, kakršne je postavila sama, postali nekaj povsem običajnega: “Upam, da bo za mano prišlo še veliko deklet in da bomo nekoč o teh ‘prvih korakih’ govorili le še kot o zgodovini,” sklene ena najvidnejših slovenskih sodnic. (ls)
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
