Na vrhu se trudijo za mlade, pri dnu za tujce: Odločitev MNZ Ljubljana razjezila številne, ki v tem vidijo pljunek v obraz domačih fantom
Foto: Pexels
Izvršni odbor MNZ Ljubljana je v teh dneh brez javne razprave in ob neodobravanju številnih nogometnih deležnikov pri nas sprejel sklep, ki dovoljuje nastop kar petih nogometašev izven Evropske unije v ekipah obeh članskih lig pod okriljem zveze. Pod okriljem MNZ Ljubljana potekata tudi Regionalna ljubljanska liga (4. SNL) in MNZ liga (5. liga). Čeprav gre za odločitev, v kateri peščica dejansko vidi korak k večji vključenosti mladih tujcev, ki živijo v Sloveniji, se večina slovenski nogometnih delavcev nagiba k oceni, da gre za potezo, ki bo dolgoročno škodila razvoju domačih nogometašev – predvsem v najobčutljivejšem obdobju prehoda iz mladinske v člansko konkurenco.
Argumenti za povečanje števila tujcev
Zagovorniki spremembe poudarjajo predvsem vidik pravičnosti in socialne vključenosti. V številnih slovenskih klubih – tako trdijo zagovorniki reforme – trenirajo mladi, katerih starši so se v Slovenijo preselili zaradi dela, a ti igralci nimajo slovenskega državljanstva in zato zaradi omejenega prostora doslej niso mogli redno nastopati v tekmovanjih pod okriljem MNZ Ljubljana. Medtem lahko vrstniki iz držav EU igrajo brez omejitev, kar po njihovem mnenju ustvarja neenakost znotraj istih ekip.
Sprememba naj bi po njihovem mnenju omogočila, da ti fantje – pogosto že del lokalne skupnosti – dobijo priložnost igrati, razvijati svoj talent in se vključiti v slovenski nogometni sistem. Poleg tega gre za nižje lige, ki po argumentih zagovornikov ne vplivajo neposredno na priložnosti najboljših mladih igralcev, ki ciljajo na višje tekmovalne ravni pod okriljem Nogometne zveze Slovenije (NZS), kjer so kvote tujcev strožje.
Zakaj je odločitev problematična
Kritiki medtem opozarjajo na dolgoročne posledice, ki bi lahko ogrozile temeljni namen nižjih lig – razvoj domačih igralcev. Slovenija ima omejeno igralsko bazo, zato so ligaška tekmovanja MNZ ključna za mlade nogometaše, ki se prebijajo iz mladinskih selekcij. Prav v teh ligah naj bi pridobili prve resne članske minute, ki so za njihov razvoj bistvenega pomena.
Povečanje kvote tujcev neposredno zmanjšuje število prostih mest za domače mlade nogometašev. Posledično bodo ti hitreje izpadli iz tekmovalnega ritma, nekateri pa nogomet morda celo zapustili. Kritiki poudarjajo tudi nevarnost “uvoza” tujih igralcev izključno zaradi kratkoročnih tekmovalnih ciljev posameznih klubov, kar ustvarja neravnotežje med ekipami in izkrivlja osnovno poslanstvo regijskih lig. Da “agentskih igric” na tem mestu niti ne omenjamo…
Ob tem se navajajo številni primeri iz tujine, kjer so države z omejitvami in spodbudami za domače igralce dosegale boljše rezultate na reprezentančnem nivoju. Hrvaška, Nemčija, Italija in Slovaška imajo jasna pravila in sisteme nagrajevanja klubov, ki vključujejo mladinske domače igralce, medtem ko permisivni modeli, kot v Romuniji ali Bolgariji, sovpadajo z vidnim nazadovanjem nacionalnih selekcij.
Potencialne posledice za slovenski nogomet
Čeprav sprememba na prvi pogled omogoča večjo pravičnost do mladih tujcev, ki živijo v Sloveniji, bi lahko dolgoročno oslabila domačo igralsko bazo. Namesto da bi nižje lige služile kot razvojni inkubator za prihodnje Oblake, Iličiće ali Šeške, tvegamo, da bodo postale tekmovanja, kjer slovenski mladinci sedijo na klopi, priložnosti pa se prepuščajo igralcem, ki v slovenskem nogometu nimajo dolgoročne perspektive.
Kritiki opozarjajo, da bi bila bolj smiselna usmeritev diferencirano omejevanje tujcev in hkratno uvajanje obveznih kvot za domače mlade igralce v začetnih enajstericah, ob finančnih spodbudah klubom, ki dajejo priložnost domačim talentom. Brez takšnih ukrepov bo sklep MNZ Ljubljana težko upravičen kot korak v korist slovenskega nogometa.
Če bo takšna politika postala norma, bomo čez nekaj let sami ugotavljali, da smo domačim fantom zaprli vrata, nato pa se spraševali, zakaj v slovenski reprezentanci ni več igralcev, ki bi izhajali iz naših klubov. A takrat bo škoda že narejena. Še toliko bolj nelogično in kontradiktorno pa je, da se na ravni Nogometne zveze Slovenije v zadnjih letih načrtno in sistematično povečuje delež doma vzgojenih nogometašev v elitnih tekmovanjih – letos so celo dvignili kvote v prvi in drugi ligi -, medtem ko se na ravni MNZ sprejemajo sklepi, ki gredo v popolnoma nasprotno smer in rušijo strategijo, ki naj bi veljala oziroma bi morala veljati za celoten slovenski nogomet. (lb)
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
