Slovenski nogometni klubi s prodajo igralcev zaslužili 47 milijonov evrov, kar našo državo uvršča med Kanado in Madžarsko
Foto: Gemini / Google
Po podatkih švicarskega inštituta CIES Football Observatory so slovenski nogometni klubi med letoma 2016 in 2025 s prodajo igralcev v tujino ustvarili 47 milijonov evrov prihodkov. Čeprav številka na prvi pogled ni slaba, nas postavlja šele med Kanado in Madžarsko in daleč pod številkami, ki bi si jih želeli.
Skupni prihodki slovenskih nogometašev na mednarodnem trgu so sicer precej višji, vendar je CIES v analizo vključil le neposredne prestope iz slovenskih klubov v tujino in samo igralce, vzgojene v Sloveniji. Zato med njimi ni prestopa Jake Bijola iz CSKA Moskva v Udinese in nato v Leeds, Benjamina Šeška iz Salzburga v Leipzig in nato v Manchester United ali Davida Brekala iz Norveške v ZDA. Vsi ti igralci so slovenski produkt, a so bili v času prestopa že del tujih klubov.
Mladi talenti glavni izvozni produkt
Zanimivo je, da kar tretjina celotnega zneska odpade na prodaje nogometašev, mlajših od 20 let, medtem ko je 44 % igralcev ob prodaji starih med 21 in 23 let. To kaže, da slovenski klubi svoje najboljše talente prodajajo zelo zgodaj – pogosto že, preden se ti uveljavijo v članskem nogometu. Hrvaškim klubom pa uspeva nasprotno. Tam je po podatkih CIES glavnina prodaj v zadnjih devetih letih prišla iz skupine 21–23 let, saj je ta starostna skupina prinesla kar dobrih 51 odstotkov od skupno 484 milijonov evrov.

Razlika se ne skriva zgolj v številu prebivalcev ali tradiciji, temveč tudi v finančni moči klubov. Hrvaški prvoligaši lahko dlje časa zadržijo igralce, ti pa se tako razvijejo in dozorijo, preden odidejo v večje klube. To načeloma pomeni višjo tržno vrednost in posledično večje zaslužke ob prodaji a na drugi strain tudi večje tveganje, da se mladi talenti ne bodo uveljavili v članskem nogometu. Slovenski klubi pa so pogosto prisiljeni prodajati zgodaj, da lahko preživijo sezono in uravnotežijo proračune.
Globalni kontekst: Francija, Brazilija, Španija v vrhu
Na svetovni ravni prednjačijo države, ki so znane po razvoju in izvozu nogometnih talentov. Na prvem mestu je Francija s kar 3,96 milijarde evrov, sledita Brazilija (2,6 mrd) in Španija (2,24 mrd). Slovenski rezultat se morda zdi skromen, a razkriva strukturno težavo slovenskega nogometa – omejeno finančno moč klubov in zgodnjo prodajo talentov. Kljub temu pa kaže tudi na kakovost dela v mlajših selekcijah, saj so številni igralci, ki so kasneje postali zvezde, svojo pot začeli prav v Sloveniji. (žm)

Avtor: Uredništvo Planet nogomet



