Kakšna bo prihodnost Slovana? 2. SNL zagotovo, vitkejši proračun kot realnost, v ozadju pa zgodba, ki bi lahko spremenila vse
Foto: Urban Lesjak
Ljubljanski Slovan po uspešno prebiti drugi zaporedni sezoni na drugoligaškem zemljevidu intenzivno načrtuje svojo prihodnost. Rdeče-beli s Kodeljevega kljub finančnim izzivom, s katerimi se sooča večina klubov v 2. SNL, ostajajo zvesti svoji prepoznavni tradiciji, ki temelji na razvoju mladih domačih nogometašev in ponujanju odskočne deske nadarjenim strokovnjakom.
Erik Adrović, sekretar ljubljanskega kluba, je obiskal Planet nogomet, kjer je v odprtem pogovoru spregovoril o prihodnosti rdeče-belih, hkrati pa namignil na nekaj, kar bi utegnilo povsem premešati karte v ljubljanskem nogometu. V ozadju kodeljevskega vsakdana se namreč očitno plete velika zgodba, o kateri javnost za zdaj ne ve praktično ničesar…
Ljubljanski nogometni ponos je v zadnjih letih prehodil trnovo pot, da se je po dolgih treh desetletjih spet vrnil tja, kamor po tradiciji sodi. Uspešno opravljena druga zaporedna sezona med drugoligaško konkurenco je prinesla stabilnost na igrišču, a igranje na tej ravni hkrati zahteva velike organizacijske in predvsem finančne napore, s katerimi se vodstvo kluba intenzivno ukvarja pred začetkom novega tekmovalnega leta.
“Slovenska drugoligaška scena je v zadnjem času deležna precejšnje pozornosti javnosti, zato je zanimanje za prihodnje dogajanje toliko večje. Na drugi strani je tukaj naše vodstvo, ki je ogromno pretrpelo in garalo, da se je Slovan po tridesetih letih sploh vrnil na to raven tekmovanja. Resnica je, da se tudi mi, tako kot večina klubov, borimo, da bi zbrali čim več sredstev za naslednje tekmovalno leto, zato se trenutno bolj ukvarjamo s tem, v kakšnih okvirih bomo vstopili vanjo,” uvodoma pojasnjuje Adrović.
Izzivi, s katerimi se soočajo na Kodeljevem, niso osamljen primer, temveč odraz širše problematike v slovenskem klubskem prostoru, kjer iskanje domačih pokroviteljev postaja vse trši oreh: “Dejstvo je, da se Slovan sooča s podobnimi finančnimi težavami kot vsi ostali drugoligaški klubi. Ta raven tekmovanja je finančno izjemno veliko breme, saj je na tem nivoju zelo težko preživeti ali karkoli zaslužiti zgolj s prodajo igralcev in pridobljenimi finančnimi sredstvi sponzorjev. Malce pa me preseneča trenutna dinamika v slovenskem nogometu – pojavlja se čedalje več tujih vlagateljev, ki se zanimajo za vlaganje v klube, medtem ko je domačih gospodarskih subjektov, ki bi bili pripravljeni vstopiti v naš nogomet, čedalje manj.”
Slovan kot odskočna deska za lačne dokazovanja
Glede na trenutne razmere so morali pri Slovanu povleči logične in odgovorne poslovne poteze. Proračun bo v novi sezoni nekoliko vitkejši, a klubska vizija in skrb za mlade nogometaše zaradi tega ne bosta trpeli. Cilj ostaja jasen, ponuditi prostor tistim, ki so lačni dokazovanja.
“Mi smo že vnaprej bili odkriti glede tega, da bomo nekoliko prilagodili proračun. To pa nikakor ne pomeni, da igralci ne bodo imeli zagotovljenih osnovnih stvari. Ponudili bomo odprta vrata in priložnost za dokazovanje vsakemu mlademu igralcu, ki ima željo igrati v drugi ligi. Slovan bo dal vsakomur priložnost na igrišču, vendar moramo biti realni – druga liga v trenutnih okvirih ni okolje, kjer bi se nogometaši finančno preskrbeli. To je predvsem razvojna liga, odskočna deska, kjer te s predstavitvami lahko opazijo prvoligaški klubi ali klubi iz tujine,” pravi kodeljevski funkcionar.
Da delo z mladimi na Slovanu obrodi bogate sadove, dokazujejo številni odhodi tako nogometašev kot trenerjev, ki so si prav preko rdeče-belega dresa utrli pot v najmočnejša prvenstva ali v strokovne štabe prvoligašev. Kodeljevo se je v zadnjih letih uveljavilo kot ena najboljših nogometnih valilnic v državi: “Lahko rečemo, da smo prava valilnica trenerjev in na to smo ponosni. Če pogledamo zadnje obdobje, je Luka Žinko zadnji v nizu tistih, ki odhaja stopnico višje, v tem primeru k Olimpiji. Pred njim so od nas odšli že Džengis Čaušević, Denis Omeragić, ki je zdaj pri Dušanu Kosiću, in Saša Marinković, ki se je pridružil Milanu Anđelkoviću, prav tako se je Jure Škafar nedavno preselil v ZAE. Vsakemu mlademu strokovnjaku damo priložnost, če se le ujema z našo vizijo dela z mladimi slovenskimi igralci. Vsem pa smo izjemno hvaležni za njihovo znanje in privrženost klubu v teh zahtevnih časih.”
Odlični nastopi posameznikov pa redno privabljajo tudi oglednike drugih klubov, pri čemer se kadrovski premiki ne dogajajo le na trenerskih klopeh, ampak tudi v igralskem kadru: “Enako velja za igralski kader. Že po koncu lanske sezone je iz Slovana v Primorje prestopil Jon Ficko, letos pa Kodeljevo zapušča in stopnico višje odhaja tudi Benjamin Adrović.”
Eksluziva s Kodeljevega: Naravna povezava z Olimpijo?
Toda tisto, kar bo najbolj pritegnilo pozornost v ljubljanskem nogometnem prostoru, trenutno ostaja skrito očem javnosti. Daleč stran od medijskega pompa so namreč stekli pogovori, ki bi lahko obrodili uradno sodelovanje med kluboma z izjemno bogato tradicijo v prestolnici — nekaj, o čemer se za zdaj še ne govori na glas.
“Lahko potrdim, da smo v pogovorih z Olimpijo glede medsebojnega sodelovanja. Slovan in Olimpija bi morala po neki naravni poti delovati povezano, saj sta bila v zgodovini večkrat naravna partnerja v prestolnici. Verjamem, da bo Olimpija tokrat naredila korak naprej in da bomo našli skupni jezik,” nas je z eksluzivo presenetil sekretar kluba.
Adrović ob koncu še enkrat izpostavi, da bi morala biti dolgoročna strategija vodilnega kluba v mestu prav zaščita in črpanje domačega kadra, kar bi prineslo koristi vsem vpletenim stranem v prestolnici in njeni okolici: “Vsi v Ljubljani si želimo, da vodilni klub zadrži primat v domačem okolju in še naprej uspešno črpa kvaliteto iz domačega bazena. Naravna povezava v prestolnici je povezava med Slovanom, Olimpijo in ostalimi klubi iz okolice, s tem pa bi ogromno pridobili vsi vpleteni in celoten ljubljanski nogometni prostor.” (vm)
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
