Kako se bo odločil Rene Krhin? V Ljudski vrt le kot gledalec, brez nogometa pa že skoraj pol leta
Foto: Vid Ponikvar / Sportida
Letos je Rene Krhin “praznoval” dvanajsto obletnico enega najbolj razburljivih obdobij v svoji pisani karieri in življenju nasploh. Bilo je leta 2012, ko se je pomlad počasi prevešala v poletje, vezist iz Jakobskega Dola, naselja v občini Pesnica, pa je pravzaprav čez noč začel živeti neverjetne nogometne sanje. Na klubski sceni je bil del kluba, ki je v sezoni 2009/10 osvojil kar tri lovorike in slavil tudi v ligi prvakov. Znanje je na Krhina predajal trenerski mag Jose Mourinho, v garderobi se je družil s Javierjem Zanettijem, Dejanom Stankovićem, Thiagom Motto, Samuelom Eto’ojem, Wesleyjem Sneijderjem, Diegom Militom, Goranom Pandevom, Mariom Balotellijem, celo svoji vzornikom Estebanom Cambiassom. Vezist, ki se je maja tistega leta dokončno poslovil od najstniških let, je bil kot mali fantek v trgovini z igračami.
S Slovenijo na svetovno prvenstvo
Kot da neverjetna klubska izkušnja še ne bi bila dovolj, ga je po koncu klubske sezone razveselil še Matjaž Kek. Čeprav je imel takrat za sabo le peščico nastopov v članski reprezentanci Slovenije, mu je Kek kljub temu dodelil mesto v kadru, ki je v Južni Afriki barve naše države branil na svetovnem prvenstvu.
René Krhin, un #hipster in casa #Inter.#amala #FCIM pic.twitter.com/VSCWsmi63T
— Giorgio Crico (@gio_prankster) July 13, 2014
In spet se je lahko učil od mojstrov okroglega usnja: Samirja Handanovića, Boštjana Cesarja, Roberta Korena, Valterja Birse, Milivoja Novakovića… Na mundialu Krhin nato sicer ni zaigral, na vseh treh tekmah je sedel na klopi za rezervne nogometaše, toda izkušnja je bila kljub vsemu nepozabna. In še kako koristna na poti razvoja do nogometaša, od katerega bi morala imeti Slovenija v prihodnjih letih ogromno.
Da je Krhin veliko dal Sloveniji, ni dvoma. V dresu z državnim grbom je odigral 48 tekem, nekatere seveda bolje, druge slabše. Slasti velikega tekmovanja ni več okusil, na klubski sceni pa je po slovesu od Interja igral tudi za Bologno, Cordobo, Granado, Nantes, Castellon in avstralski Western United.
Danes, 12 let po tisti fantastični epizodi, je Rene Krhin v skupini nogometašev, ki so trenutno brez kluba. Temu je tako že vse od konca maja, ko je zaključil svojo pustolovščino v Avstraliji. Potem je izginil neznano kam, se skril v osamo in predvsem ni več brcnil nogometne žoge. 166 dni je že minilo, kar je odigral svojo zadnjo tekmo. Pol leta kasneje se o njegovi prihodnosti nič ne govori, nič ne namiguje.
Maribor ga ni uspel prepričati
Sem in tja je 32-letnika sicer moč opaziti v Mariboru, toda v Ljudski vrt odhaja le kot gledalec. Nekoč je javno priznal, da bi si rad nadel vijoličasti dres, ki si ga je slekel že kot najstnik. Na začetku lanskega leta se je dejansko tudi pogovarjal s tedanjim športnim direktorjem Maribora Oliverjem Bogatinovim, toda skupnega jezika nista našla. “Ne bi rad prišel v Ljudski vrt nepripravljen. Rad bi prišel v polni formi. Igrati za Maribor ni lahko, na vsaki tekmi je treba zmagati in zagotovo bi vsi veliko pričakovali od mene. Če bi prišel v Maribor, bi to storil takrat, ko bi bil v polnem ritmu, nikdar ne bi prišel v vlogi turista,” je tedaj v pogovoru za EkipoSN Krhin pojasnil, da je Maribor zavrnil tudi zato, ker se ni čutil dovolj dobro pripravljenega.
View this post on Instagram
Da je tudi zdaj bržčas precej oddaljen od optimalne pripravljenosti, po pol leta brez nogometa ne bi smelo biti preveliko presenečenje. Res pa je tudi, da so se stvari v Mariboru od tedaj dalje korenito spremenile. Maribor je v krizi, Maribor je v iskanju junakov, ki bodo padlega velikana potegnili iz brezna, v katerega je padel po naslovu prvaka iz pretekle sezone. Josip Iličić je brez dvoma tisti, v katerega številni polagajo svoje upe.
Indicev, ki bi kazali na to, ni
Bi se mu pri reševanju Maribora pridružil tudi Rene Krhin? Indicev, ki bi kazali, da bi se to dejansko lahko zgodilo, ni. Tako ali tako pa je seveda najpomembnejše vprašanje, ali Reneja Krhina nogomet sploh še zanima. Če bi kopačke obesil na klin, ne bi bil ne prvi ne zadnji, ki bi to storil pri dvaintridesetih.
