Radostin Aleksandrov ne skriva razočaranja po slovesu od Tabora: “Naredil sem veliko napak, marsikaj bi lahko storil bolje”
Vir fotografije: NK Tabor Sežana
Čeprav je iz pokala Pivovarna Union izločil Koper in čeprav je bil njegov dosedanji klub kar nekaj časa celo brez prejetega zadetka, se je moral Radostin Aleksandrov zdaj posloviti od trenerske klopi Tabora. Odločitev o menjavi je bila sprejeta po porazu z Nafto in remiju z Biljami, kar je vodilo do osem točk zaostanka za prvim mestom na lestvici 2. SNL.
“Prišli smo do medsebojnega dogovora, da bi bilo najbolje za obe strani, da se razidemo. Ni nobene drame in nobenih sporov – to je nekaj, kar je potrebno na obeh straneh – zame in za klub. Tukaj sem preživel dve fantastični leti, polni tisočerih lepih spominov in številnih dolgoletnih prijateljstev. Ko se spomnim, kje je bil klub, ko sem prišel, in kje je zdaj, verjamem, da smo postavili trdne temelje, na katerih se lahko v prihodnosti gradi naprej, da se klub vrne tja, kamor spada – v Prvo ligo,” je ob slovesu od Sežane uvodoma povedal Radostin Aleksandrov.
Aleksandrov: “Del moje družine”
Strokovnjak iz Bolgarije je nadaljeval: “Dosegli smo nekaj izjemnih uspehov in verjamem, da jih bo v bližnji prihodnosti še veliko več! Veliko mladih in novih igralcev je dobilo priložnost, da zasijejo in se dokažejo, številne tekme pa si bomo zapomnili po naših predstavah in povezanosti. Ni bilo vedno lahko – naredil sem veliko napak, marsikaj bi lahko storil bolje, a verjamem, da sem veliko napredoval in da sem ves čas tukaj živel s Taborom kot svojo prvo prioriteto. Zahvaljujem se vsem, ki ste bili potrpežljivi z menoj in ste me podpirali, ko sem to potreboval. Skupaj smo šli skozi veliko lepih trenutkov in številne ovire, a ostali smo zvesti in ostali smo skupaj! Razhajamo se na najbolj pozitiven način in vsi pri Taboru boste vedno ostali del moje družine!”
33-letnik, ki je pred prihodom v Slovenijo deloval zgolj v rodni Bolgariji, je zaključil: “Zame je bila velika čast delati z mnogimi izjemnimi igralci. Ne želim omenjati imen, ker ne bi rad izpustil nikogar od neverjetnih igralcev, s katerimi sem sodeloval. Privilegij je bil tudi, da sem bil obkrožen z izjemnim osebjem – na igrišču in izven njega. Od predsednika in športnega direktorja, do nenadomestljivih ljudi v pisarni in seveda – trenerskega štaba – ljudi, ki svoje življenje posvečajo našim igralcem. Vsem, ki ste nas prišli podpirat, ljudem, ki so skrbeli za igrišče in infrastrukturo, vsem prostovoljcem in ljudem iz Sežane, ki so me tako prijazno sprejeli in podpirali v dobrih in slabih časih, vsem zaposlenim in predvsem – vsem igralcem, ki ste se tako predano odzivali na vse moje zahteve – hvala vam vsem! Vsi smo eno!“
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
