Od trenerja vratarjev do najuspešnejšega športnega direktorja Olimpije: Goran Boromisa eden redkih, ki so znali krmariti v kaosu
Foto: Vid Ponikvar / Sportida
Prišel je kot anonimen trener vratarjev, odhaja kot najuspešnejši kadrovik v moderni zgodovini Olimpije. Zgodba Gorana Boromise v slovenski prestolnici se končuje brez bliskavic in nasmejanih fotografij ob podpisu nove pogodbe, a s suhoparnimi številkami, ki jih bo težko preseči: dva naslova državnega prvaka, pokalna lovorika in dve zaporedni evropski jeseni. Bil je človek iz sence, ki je v Stožicah zgradil stroj za denar in rezultate, nato pa bržčas ne zgolj po svoji zaslugi dopustil, da se je ta v zadnji sezoni ustavil.
Nogometna pot Gorana Boromise ni bila tlakovana z rdečo preprogo. Izhaja iz zagrebške Dubrave, delavskega okoliša, kjer veljajo trda pravila. Njegov vzpon v Ljubljani je bil skorajda meteorski in netipičen: od trenerja vratarjev v Velenju in Ljubljani do skavta, nato pa je v vakuumu po odhodu Mladena Rudonje prevzel vajeti športnega direktorja.
Boromisa ni iskal zvezd, iskal je profile. Iskal je uspehov in dokazovanja lačne igralce na robu radarja. Tudi po drugih ligah. In večkrat je zadel v polno. Če bi bila Olimpija podjetje na borzi, bi bil Boromisa njen najuspešnejši broker. V obdobju, ko je ljubljanski klub živel na nenehnem prepihu, je Hrvat vzpostavil model, ki je v klubsko blagajno prinesel rekordne zneske.
Njegova največja mojstrovina ostaja Raul Florucz. Nogometaša, ki ga je našel v drugi hrvaški ligi, je spremenil v najboljšega igralca slovenske lige in ga poleti 2025 prodal za rekordnih 5 milijonov evrov. A seznam milijonskih prodaj v njegovi eri se tukaj ne konča:
-
- Svit Sešlar: 2,5 milijona evrov (Eyüpspor)
- Marcel Ratnik: 2 milijona evrov (ZAE)
- Timi Max Elšnik: 1,5 milijona evrov (Crvena zvezda)
- Peter Agba: 1,2 milijona evrov
- Svit Sešlar: 2,5 milijona evrov
Skupaj je Olimpija v njegovi eri s prodajami ustvarila za več kot 12 milijonov evrov prometa, hkrati pa promovirala bisere, kot je Dino Kojić, in stabilizirala ekipo z motorji, kot je v prvi vrsti Agustin Doffo, in se podpisal tudi pod rekorden nakup v obliki prestopa Dimitarja Mitrovskega.
Boromisa je bil pragmatik. Vedel je, kdaj ekipa potrebuje šok in kdaj taktično nadgradnjo. Njegov največji uspeh je bila stava na Špance. Albert Riera je prinesel dvojno krono, Victor Sanchez pa lani osmi naslov in zgodovinsko evropsko pomlad.
Znal je priznati lastne omejitve. Ko je kot začasni trener izgubil večni derbi, se je na svoj račun pošalil, da je za Olimpijo bolje, da on ne sedi na klopi. Njegova moč je bila v pisarni, v prepoznavanju karakterja in v neusmiljenem selekcioniranju. Znašel pa se je tudi v kaosu; in tega je v Olimpiji vedno dovolj. Več kot dovolj. Njemu ni prišel do živega.
Zakaj torej slovo? Nogomet ne pozna preteklika. Sezona 2025/26 je postala Boromisov Waterloo. Po rekordnih prodajah Florucza in Ratnika arhitekt ni uspel pravočasno zapolniti nastalih vrzeli. Olimpija je jeseni razpadla, hitro izpadla iz boja za prvaka in tudi iz pokala. Kljub temu je dobil na mizo novo ponudbo. Najboljšo v zgodovini kluba za športne direktorje, je poudarila Adam Delius. Kljub vsemu je ni sprejel. Goran Boromisa se je naveličal dela v kaotičnem okolju, kjer je na dolgo rok nemogoče kadrovati. Roko na srce je zdržal še dolgo. In če je prišel ob zvrhani meri skepticizma, odhaja kot eden najuspešnejših v zgodovini aktualnega slovenskega prvaka. Šele čas pa bo povedal, ali je bila Olimpija tako dobra prav zaradi njega, ali pa je bil on tisti, ki je dejansko zgolj “izkoristil” priložnost in si ustvaril ime.
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
