Nejc Viher obudil spomin na začetke med člani Maribora: Klic kar med poukom, Iličiću pa bo večno hvaležen za to, kar je naredil zanj
Foto: Žan Pak
Pred nami je nedeljski spektakel v Stožicah, kjer se bosta na 164. večnem derbiju udarila Olimpija in Maribor. Eden pomembnih adutov vijoličastih bo zagotovo mladi vezist Nejc Viher, ki v spomladanskem delu sezone kaže odlično formo in se je hitro prelevil v pomemben člen mariborske zasedbe. A pot do statusa člana udarne enajsterice Maribora za mladeniča ni bila povsem enostavna. V iskrenem pogovoru za Sportal je Viher obudil spomine na svoj prvi stik s člansko ekipo, ki ga je doživel pri rosnih šestnajstih letih.
Ko si star 16 let in še vedno guliš šolske klopi, verjetno ne pričakuješ, da si boš že naslednji dan delil igrišče z nogometaši, kot so Josip Iličić, Hillal Soudani in Ažbe Jug. Za Nejca Viherja se je ta scenarij odvil nepričakovano in bliskovito.

“Bil sem ravno v šoli. Poklical me je Boštjan Kreft, vodja mladinske šole NK Maribor, in mi dejal, da bom zaradi pomanjkanja zveznih igralcev priključen k članom. Bil sem v šoku. V pozitivnem šoku, da se razumemo (smeh). Takrat sem bil vendarle šele kadet, niti še mladinec ne,” je v intervjuju za Sportal, ki si ga lahko v celoti preberete na tej povezavi, razkril Nejc Viher.
Sodniška garderoba, zvezdniki in Vrhovčeva pomoč
Prehod iz kadetskega v članski nogomet je bil za mladega vezista ogromen preskok, predvsem v psihološkem smislu. Zvezdniška zasedba Maribora mu je sprva nagnala strah v kosti.
“Pred prvim treningom s člani sem imel precejšnjo tremo. Preoblačil sem se kar v sodniški garderobi, nato pa je prišel pome Bojan Jokić in mi rekel, da igralci že odhajajo na pomožno igrišče. Ko sem se jim pridružil, so bili tam že vsi. Iličić, Jug, Soudani in drugi. Takrat sploh nisem vedel, kaj naj naredim. Naj jim dam roko ali jih le pozdravim? To je bilo zame nekaj povsem novega,” je iskreno priznal leta 2008 rojeni Viher.
Na srečo pa je v slačilnici hitro našel podporo: “Ko smo tako stali v krogu in čakali na začetek treninga, je do mene stopil Blaž Vrhovec. Rekel mi je, naj grem pogumno na trening. Brez treme. Sprostil me je in res, ko se je trening začel, je izginila tudi trema. Hvala mu, da mi je pomagal prebiti led.”

Lekcija o fizični moči in nepričakovana gesta Iličića
Poleg treme se je moral mladi Mariborčan soočiti tudi z neusmiljenim ritmom članskega nogometa, kjer mladinska dominacija ne pomeni prav veliko. “Razlika je ogromna! Zlasti v fizični moči in intenzivnosti. Pri kadetih sem denimo fizično izstopal, pri članih pa sem bil med najšibkejšimi. Pri članih je predvsem pomembno, da igraš z glavo. Hvala bogu sem bil fizično dovolj dobro pripravljen, da sem jim lahko pariral,” je pojasnil mladi up.
Posebno mesto v njegovem spominu pa ima legendarni Josip Iličić. Njegova prisotnost na treningih je bila za mladeniča sprva zastrašujoča, a se je Jojo izkazal kot pravi mentor. “Spomnim se, kako sem na treningih z navdušenjem gledal Josipa Iličića. Ko sem ga prvič videl, nisem vedel, ali naj se mu sploh približam ali ne, nato pa me je prijetno presenetil, ko je sam stopil do mene in me prvi pozdravil. Pozneje mi je veliko pomagal na igrišču. Dal mi je kar nekaj koristnih nasvetov, nenazadnje pa je pomagalo tudi to, da si deliva istega agenta.” (žm)

Avtor: Uredništvo Planet nogomet



