Po blamaži Mure glasni žvižgi nogometašem in trenerju, toda… Kdo sploh vodi igro v Fazaneriji in zakaj riba vedno smrdi pri glavi
Tekst: David Klemenc. Foto: Blaž Weindorfer / Sportida
Če bi primerjali trenutno stanje v Fazaneriji z njihovimi klubskimi črno-belimi barvami, bi prišli do jasnega zaključka: beli robčki in črni oblaki. Kar pravzaprav ni daleč od resnice. No, črni oblaki so se po današnjem vesoljnem potopu proti Aluminiju še dodatno okrepili, vprašanje o belih robčkih, namenjenih sinu Fazanerije Mitji Mörecu, pa je malce bolj kompleksno. Na prvo žogo bi bil odgovor sam po sebi jasen in bi se glasil nekako takole: trenerju se zahvaljujemo za profesionalen odnos in mu želimo veliko sreče v nadaljevanju kariere. Pa je res tako?
Da je Mura izgubila kompas, ni stvar polemike, ampak klasična VAR-ovska situacija, imenovana “clear and obvious”. Jasno in očitno. Pa je trener zares glavni krivec? Ne vedno. Res je, da imajo Prekmurci na papirju solidno ekipo. Prišel je Adnan Golubović, čigar odsotnost se že pozna, tu so izkušeni Ivan Borna Jelić Balta, Nino Kouter in Luka Bobičanec, mladi domači up Niko Kasalo, pa Florjan Jevšenak in Kenan Kurtović. Dodajmo še Žana Petroviča in Alena Korošca. Imena, ki v slovenski ligi delajo razliko. Če so seveda pravilno vodena.
A tu se pojavi novo vprašanje. Kdo sploh vodi igro v Prekmurju? Igralci so dobri, to ni sporno. Očitno pa niso bili dovolj dobri ne Anton Žlogar ne Ivan Kurtušić ne Darjan Slavic ne Mitja Mörec… In vsi so se ali pa se še bodo poslovili.
V tem času pa je na čelu Mure ena sama oseba, ki ni nikoli prevzela odgovornosti za nastalo situacijo in po mnenju prenekaterih z avtokratskim načinom vodenja bolj kot ne škodi prekmurskemu ponosu. In tu se spet spomnimo tistega reka, da riba smrdi pri glavi. No, kot kaže, ne samo riba…
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
