Propad Domžal skozi oči dolgoletnega klubskega delavca Mihe Kebeta: “Bila je diktatura! Oražem? Ne vem, ali naj se ob tej trditvi smejem ali jokam!”
Tekst: David Klemenc. Vir fotografije: NK Domžale
Nekdanji slovenski nogometni prvak NK Domžale preživlja najtežje trenutke v svoji zgodovini in se bori za golo preživetje, a slednjega dejansko izgublja. O razlogih za globoko eksistenčno krizo smo se pogovarjali z Miho Kebetom, nekdanjim dolgoletnim delavcem kluba, ki je v rumeni družini preživel več kot dve desetletji in pustil neizbrisen pečat v mladinski šoli.
Miha Kebe je za Planet nogomet brez dlake na jeziku komentiral žalostno propadanje kluba, spregovoril pa je tudi o svoji nedavni boleči izkušnji z vodstvom ter se odzval na zapis nekdanjega poslovnega direktorja Mateja Oražma, ki je v javnem pismu odločno zavrnil odgovornost za nastalo stanje in krivdo prevalil na pleča drugih.

Domžale so na robu prepada in propada. Kako vi, ki ste bili leta in leta vpeti v delovanje tega kluba, komentirate vse skupaj?
-
-
- Vsekakor mi ni vseeno, ko gledam, kako se domžalska barka že nekaj časa potaplja in je tik pred potopom. Svoje 23-letno delovanje v NK Domžale bi razdelil na tri obdobja. Od leta 2002 do 2012 so v klubu vladali prijateljski in spoštljivi odnosi. To je bilo obdobje rasti na vseh področjih, tako infrastrukturnem kot športnem. To je bil čas, ko smo imeli vodilni kadri svobodo pri odločanju in smo prevzemali odgovornost. Predsednik Stane Oražem nas je podpiral pri vseh odločitvah in nas zaščitil pri napakah, ki smo jih tudi delali. Slaviša Stojanović je bil odgovoren za člansko ekipo, jaz za mladinsko šolo, Nenad Protega pa je vse povezoval in pomagal vsem trem. Ob tej priložnosti ne smem pozabiti na pokojnega Mirana Kralja, ki je bil ‘deklica za vse’. V tem obdobju smo na vseh področjih vsako leto naredili korak naprej. Pogoji dela so se zelo izboljšali, članska ekipa je bila vsako leto boljša in postala dvakrat tudi državni prvak, mladinska šola pa je relativno hitro postala najboljša v Sloveniji po kriterijih NZS. Leta 2012 je ekipa U15 pod vodstvom Primoža Jeršina osvojila 2. mesto v Evropi in 3. na svetu na neuradnem klubskem tekmovanju Nike Cup. Tu je pomembno dodati, da je bilo jedro ekipe iz Domžal in bližnje okolice. Začele so se tudi prve resne prodaje doma vzgojenih fantov: Stevanović, Ilić, Handanović, Ljubijankić, Kirm, Vučkić… Drugo obdobje je trajalo od leta 2013 do 2019. Mladinska šola je bila z naskokom najboljša v Sloveniji, zato smo lahko v klub pripeljali skoraj vse največje talente. Članska ekipa, najprej na čelu z Luko Elsnerjem in za njim s Simonom Rožmanom, je delovala na vrhunskem nivoju. V tem času je klub postal samozadosten. So se pa že začeli močni pritiski na stroko zaradi nenogometnih interesov, vendar je bil strokovni štab dovolj močan in enoten, da to ni preveč vplivalo na naše delo. Po letu 2019 se je krivulja obrnila navzdol. Stroka je imela vsako leto manj besede zaradi ‘višje sile’. Kdor je opozarjal na nepravilnosti, je bil deležen takšnih in drugačnih pritiskov, dobri trenerji pa so zapuščali klub. Tu se je začelo obdobje ‘diktature’. Večkrat sem opozarjal, da to pelje v propad. Seveda sem imel zaradi tega vedno več težav. Končalo se je pred kratkim, ko sem prejel neupravičeno izredno odpoved iz krivdnih razlogov.
-
Matej Oražem trdi, da je on zapustil klub v skorajda odličnem stanju. Mu vi verjamete? In kako komentirate njegove besede?
-
-
- Ne vem, ali naj se ob tej trditvi smejem ali jokam. Verjetno nas večina ve, da 1+1 ni enako 6. Kdor tega ne zna izračunati, se mi enostavno smili.
-

Marsikdo se čudi naslednjemu: redki so bili v Sloveniji klubi, ki so delali tako dobro in prodali za toliko denarja kot Domžale. Kaj je šlo narobe?
-
-
- Na to vprašanje ne bi odgovarjal, saj nisem bil kompetenten za finančni del v NK Domžale. Na to morajo odgovoriti drugi.
-
Kdo je kriv za vse to?
-
-
- Tisti, ki so imeli škarje in platno v rokah.
-
Vas so na koncu degradirali tako zelo, da so od vas pričakovali celo to, da boste kosili travo. Ste tedaj že vedeli, da gre zadeva k vragu?
-
-
- Kot sem omenil že zgoraj, sem to napovedal že nekaj let pred tem. Na to sem opozarjal in bil zaradi tega deležen vedno močnejšega mobinga.
-
Poznate konkreten razlog za to vašo agonijo? So v ozadju kakšne osebne zamere do vodstva kluba?
-
-
- Odgovor se skriva v prejšnjem vprašanju.
-
Menite, da se da ta kultni klub rešiti ali je za to že prepozno?
-
-
- Upanje umira zadnje. V tem primeru bi se dejansko moral zgoditi čudež.
-
Kje bi, recimo, rumena družina danes stala na lestvici oziroma celo v Evropi, če bi bila zadnjih 10–15 let primerno vodena? Če bi bil na čelu nekdo, ki bi delal strogo za dobrobit kluba in v tem duhu ravnal z denarjem, ki ga – zgolj na račun prestopov – ni bilo malo?
-
-
- Kaj bi bilo, če bi bilo… Vsekakor bi bil to danes klub, ki bi sam sebe preživljal in ustvarjal igralce za člansko reprezentanco.
-
Vas iskreno stisne v prsih, ko vidite, da klubu, v katerem ste dolga leta delovali in bili celo zaslužni za vzgojo številnih bodočih zvezdnikov, bijejo zadnje ure?
-
-
- Vsekakor mi ni vseeno. Vendar me je veliko bolj bolelo, ko sem gledal, kakšne krivice so se dogajale mladim igralcem v mladinski šoli, pa nisem mogel pomagati oziroma tega preprečiti.
-

Avtor: Uredništvo Planet nogomet



