Matic Ivanšek iz Brava leto 2024 končal na klavrn način: “Letos zame ne bo veselega decembra, samo ležanje in prenašanje bolečin”
Tekst: David Klemenc. Foto: Vid Ponikvar / Sportida
Igral se je 17. krog slovenskega prvenstva, ko so ob Kamniški Bistrici gostovali Šiškarji. Za Matica Ivanška se je tekma začela zelo obetavno, saj je že v prvem napadu goste popeljal v vodstvo s svojim tretjim zadetkom v sezoni. A srečnega konca ta zgodba žal ni dočakala.
Le minuto pred zaključkom obračuna je Matic Ivanšek po nepotrebnem, močnem posredovanju domačega branilca Luke Kambiča zaslišal pok in začutil močno bolečino. Takojšnja zdravniška pomoč je bila nujna. Nemudoma je bilo tudi jasno, da poškodba, ki jo je utrpel 20-letnik, ni nedolžna. Tisti, ki so tekmo spremljali prek televizije, pa so že kmalu vedeli, da bo okrevanje dolgotrajno.
“Po zelo bolečem udarcu sem obležal, klubski zdravnik pa je takoj ocenil, da gre za zlom ključnice. To je naslednji dan potrdil tudi podrobnejši pregled v bolnišnici. Specialist mi je predpisal približno pet tednov mirovanja, nato pa sledi ponovni pregled in postopno vključevanje v fizično pripravo,” je povedal razočarani Matic Ivanšek. Nogometaš ljubljanskega Brava je dodal: “Letos zame ne bo veselega decembra, samo ležanje in prenašanje bolečin.”
A če česa, je Matic Ivanšek vajen hoditi po težki nogometni poti. Da je prišel do točke, na kateri je, je moral preživeti in pretrpeti marsikaj. Nogometno pot je začel pri Triglavu, nato pa igral še za mladinsko ekipo Olimpije. Tam ni igral slabo, toda… Do pogovorov je prišlo, ne pa tudi do končnega dogovora. Po tem je prestopil k mestnemu tekmecu Bravu, kjer je svojo prvo člansko sezono začel kot “vajenec” in si postopoma pridobil večjo minutažo ter pomembnejšo vlogo v ekipi. V svoji krstni prvoligaški sezoni je pustil odličen vtis, kar je pritegnilo mamljivo ponudbo za prestop v mladinsko ekipo slovitega AC Milana. A Matic Ivanšek se je odločil, da za njegov razvoj ostanek v Bravu predstavlja boljšo možnost. Zdi se, da ni storil napake.
Črn madež njegove prve članske sezone je bil le zaključek, saj je zaradi zloma ključnice izpustil zadnjih osem ligaških tekem svojega kluba. Tokratna poškodba pa je k sreči nekoliko blažja, saj operacija ne bo potrebna. “Sreča v nesreči,” je pripomnil.
Evropske izkušnje kot vrhunec kariere
Letošnja sezona se je začela obetavno, zlasti zaradi nastopov na evropskem prizorišču. “Evropske tekme so nekaj posebnega. Pomerili smo se s klubi, s katerimi se sicer ne bi. Proti ekipi iz Walesa smo na prvi tekmi izgubili, a smo vedeli, da potrebujemo zmago z dvema goloma razlike. Na koncu tekme sem asistiral Jakšiću za izenačenje, Poplatnik pa je v podaljških zadel za zmago in napredovanje v drugi krog,” se z nasmehom spominja leta 2004 rojeni Matic Ivanšek.
V drugem krogu so Šiškarji gostovali pri Zrinjskem v Mostarju, kjer jih je pričakal nepozaben ambient. “Ko smo se odpravljali tja, je naš let zamujal in smo več ostali na letališču. V BiH smo prišli približno 8 ur kasneje od načrtovanega! Ko smo se nato odpravljali na obračun, smo s presenečenjem ugotovili, da celo nekateri domačini navijajo za nas (navijači gorečega rivala Veleža, op. a.)! Že med ogrevanjem smo se nato lahko prepričali, kako strastne navijače imajo domači. Glasno so navijali, pokale so petarde, gorele bakle. Neverjetno! Toda najlepši trenutek je bil, ko sem zadel gol in je cel stadion utihnil. To je bila ena največjih zmag v klubski zgodovini,” pripoveduje Matic Ivanšek.
Na povratni tekmi na stadionu ŽAK so imeli Ljubljančani smolo z vremenom, saj je močan dež oteževal igro. “Manjkalo nam je nekaj izkušenj in sreče, da bi šli naprej,” priznava Matic Ivanšek.
Cilji za prihodnost
Pa prihodnost? Ko bo poškodba seveda zaceljena… Matic Ivanšek ima jasno začrtane cilje: “Najprej si želim dobro rehabilitirati zlomljeno ključnico in se čim prej vrniti v formo, da bom ekipi pomagal z asistencami, goli in svojo igro. Pomembno je, da držimo visok ritem in korak z najboljšimi ekipami lige. Z veseljem pa spet pričakujem Evropo.”
Nekdanji mladinski reprezentant Slovenije pa ne blesti le na igrišču, temveč tudi v šolskih klopeh. Študira na Fakulteti za organizacijske vede, smer kadrovski menedžment, kjer je zelo uspešen. “Starši me pri vsem podpirajo, kar mi zelo veliko pomeni,” je za konec zaupal ambiciozni Tržičan. (dk)
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
