Martin Milec nima razloga, zakaj bi odšel drugače kot z visoko dvignjeno glavo: “Odhajam ponosno. Ker vem, da sem dal – vse!”
Foto: Žan Pak
12 let je dolga doba. 11 osvojenih lovorik je veliko. Zelo veliko. 310 tekem pa… Preveč, da bi si zapomnili vse. A hkrati več kot dovolj, da bo spomin živel večno. Nanj. Na nogometaša, na kapetana, na legendo. Martin Milec se je v nedeljo poslovil od Maribora; zdaj bo žogo brcal le še za zabavo. Za Rače. V Ljudski vrt pa se bo zagotovo še vračal. Kot navijač, kar je vedno bil. Navijač, ki je postal nogometaš. Nogometaš, ki je postal legenda.
33-letni Martin Milec, tudi nekdanji slovenski reprezentant, ne skriva, da je odšel s težkim srcem. A hkrati z visoko dvignjeno glavo. Drugače ne gre, ko nekdo ostane 12 let, odigra 310 tekem in osvoji 11 lovorik…
“Težko je strniti misli, verjetno se bom šele čez nekaj dni zavedal, da se končuje res posebno, nepozabno obdobje. Še enkrat iz srca hvala vsem: od fizioterapevtov in zdravniške službe, ki so se z menoj ukvarjali veliko časa, do ljudi, ki delajo v klubu, trenerjev, soigralcev, vodstva kluba. Do navijačev, ki so me spodbujali, kdaj vmes namenili tudi kakšno kritiko, kar pa sem sprejel dobronamerno. Odhajam ponosno, z dvignjeno glavo. Ker vem, da sem dal – vse,” je po zadnji tekmi v vijoličastem dresu čustveno poudaril Martin Milec. Maribor je v zameno za vse, kar je storil, za naslednjih 10 let upokojil njegovo številko 22.
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
