Pri petnajstih v Eon NextGen ligi debitiral Marius Chiriac: Želja je Slovenija, a brez državljanstva ne bo šlo, snubita ga dve drugi državi
Vir fotografije: NK Domžale
V soboto sta se v mladinski Eon NextGen ligi pomerila Ilirija in Celje, v Šiški so se gladke zmage veselili gostje. Pri slednjih je v 60. minuti v igro prišel tudi Marius Chiriac in tako pri vsega petnajstih že zabeležil svoj prvi nastop v državnem prvenstvu do 19 let. Marius Chiriac je s tem kronal zanj brez dvoma enega najpomembnejših tednov v karieri. V življenju.
Marius Chiriac je bil, kot lahko razkrijemo, letos poleti prestopna tarča praktično vse največjih klubov pri nas. Dosedanjega nogometaša Domžal je želela Olimpija, želel ga je tudi Maribor. Na koncu je bitko dobilo Celje, ki je s 15-letnikom podpisalo profesionalno pogodbo vse do junija 2028. Dobro obveščeni viri znajo povedati, da je Marius Chiriac v knežjem mestu dobil pogodbo, ki je preprosto ni mogel zavrniti. A hkrati pogodbo, ki priča o tem, za kakšnega nogometaša gre.
Tisti, ki v Sloveniji pozorno spremljajo nogomet v mlajših kategorijah, znajo povedati: “Takšni talenti se ne rodijo ravno vsak dan.” In Marius Chiriac resnično izstopa. Izstopal je že pri Domžalah, za katere je igral doslej, marsikdo je prepričan, da bo izstopal tudi pri Celju.
Ob vsem tem pa se poraja zanimivo vprašanje: kaj pa reprezentanca? Marius Chiriac je doslej že res nosil slovenski dres, toda daleč od nepomembnega je podatek, da najstnik, ki obeta, dejansko sploh nima slovenskega potnega lista. Zakaj? Preprosto.
Marius Chiriac opažen na turnirju v Moldaviji
Marius Chiriac se je leta 2010 rodil v Moldaviji. Tam je odraščal, tam je naredil prve nogometne korake. Ko mu je bilo okrog 10 let, je v njegovo življenje posegla usoda, če se lahko tako izrazimo. Na enem od številnih turnirjev za mlade za mlade v Moldaviji je bil tudi nogometni funkcionar iz Slovenije, ki mu je Marius Chiriac nemudoma padel v oči.
Nekaj mesecev kasneje se je nadarjeni vezist z mamo že preselil v deželico na sončni strani Alp. Zdaj se tukaj izobražuje, zdaj se tukaj športno udejstvuje in hkrati do Slovenije čuti vedno več. Oziroma tako veliko, da želi – kot smo izvedeli – igrati za Slovenijo. A kaj, ko nima slovenskega potnega lista. Tega dobiti, pa ni kar tako. Oziroma je to zelo težko.
Tukaj bi se v zgodbo brez dvoma lahko vključila tudi Nogometna zveza Slovenije in – kdo ve – naredila kaj v smeri, da bi mladenič, ki obeta, morda lahko skozi proces izredne športne naturalizacije vendarle prišel do slovenskih dokumentov. Zakaj? No, ker obeta. In tudi zato, ker sta na njegova vrata po naših informacijah že potrkali tako Moldavija kot tudi Romunija.
Meje so že zdavnaj padle
Marius Chiriac se ni odzval ne klicu prve ne pozivom druge. Ker, kot rečeno, želi igrati za Slovenijo. Marsikdo bo seveda rekel, da gre za fanta, ki mu je komaj 15 let in kdo ve, kaj bo čez nekaj let. Drži. Morda mu ne bo uspelo. A kaj, če mu bo? In kaj, če mu Slovenija ne bo “znala” uresničiti želje po igranju v slovenskem dresu, ki ga je v kategorijah, ko rezultati še ne štejejo zares, že nosil? Priložnost izgubljena…
Da so pogoji za pridobitev državljanstva v Sloveniji zelo zapleteni, ni dvoma. Težko se je dokopati do slovenskega potnega lista… In velikokrat je tudi prav, da je temu tako. A obličje planeta, na katerem živimo, se spreminja. Meje so že zdavnaj padle. In tudi pri nas je iz takšnih in drugačnih razlogov vedno več fantov od drugod. Fantov, ki jim je Slovenija dala ogromno. Toliko, da so ji to pripravljeni vrniti. Toda vsaj v športu ob tako rigoroznih pravilih preprosto ne bo šlo. Morda v razmislek. Če se že vse spreminja… (lb)
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
