KOLUMNA: “Fantje, postajate kot evropski Hajduk iz Splita!” Potem pa… Diogo enkrat. Diogo drugič. Diogo tretjič!
Tekst: David Klemenc. Foto: Vid Ponikvar / Sportida
Pel je nekoč Jan Plestenjak tisti njegov hit Iz pekla do raja – in če bi obstajala pesem, s katero bi opisal sredino tekmo v Stožicah, je prav ta. A sprašujem se: zakaj? Zakaj nam je tega treba? Zakaj kot “vsak normalen človek” ne premagaš Andorcev brez ekscesov?
Začelo se je s škarjicami Agustina Doffa in takoj me je presunila misel – to pa bo igra mačke z mišjo. In res je bila. A tako jaz kot vsi prisotni na stadionu in pred malimi ekrani smo se ušteli pri dodelitvi vlog: kdo bo mačka in kdo miš … No, saj ste razumeli, kam ciljam.
Pa pride nesrečna 13. minuta – in da to najbolj nazorno opišem: kot skupinsko uriniranje proti vetru Ahmeda Muhamedbegovića in Matevža Dajčarja. 0:1. Kot da ni bila dovolj kontra-simultanka Gaja Lubeja Finka v Kazahstanu … Verjetno si je tekmo ogledal tudi Albert Riera in si rekel: “O, pa ste prišli na moje,” – pri čemer je seveda mislil na katastrofalne vratarje, ki so mu lani verjetno odvzeli – najmanj – ligo Europa in naslov prvaka. Konec polčasa in odhod nogometašev pod salvo žvižgov, kar ni presenetilo niti nogometašev samih – zavedali so se, da so kritike s tribun popolnoma upravičene.
Začne se drugi polčas – in nov šok. Sam pri sebi sem si rekel: “Fantje, postajate kot evropski Hajduk iz Splita.” Pa naj za nepoučene razložim – to je vse prej kot pohvala …
Nato pa tisto, kar smo čakali in upali… Diogo enkrat, Diogo drugič, Diogo tretjič – vse v samo nekaj minutah! Diogo Pinto za rekord. Kar naenkrat smo na igrišču videli popolno metamorfozo oziroma preobrazbo. Olimpija ni bila več tista iz zadnjih treh srečanj – dolgočasna, brez idej. Ne, tokrat je Olimpija letela po igrišču. In nagrada je prišla v obliki zadetka za popoln preobrat.
Zmaga je zmaga, nihče ji ne bo gledal v zobe. Ampak… Za dobro vseh, ki stiskamo pesti za slovenske klube v Evropi, in vseh, ki nam je mar za slovenski klubski nogomet – javno apeliram in rotim igralce Olimpije: ne se več igrati z našimi živci!
Velike čestitke z moje strani gredo Diogu Pintu – trije goli in asistenca … jah, ni slabo! Velike čestitke tudi Jorgeju Simaou za odličen nos pri menjavah. Predvsem zgoraj omenjena Diogo in Jurgen Celhaka sta popolnoma obrnila potek srečanja. Bi pa gospoda Simaa vseeno prosil, da ima naslednjič raje nos za začetno enajsterico kot za menjave.
In še ena velika želja za Jako: tako kot se je danes Olimpija dvignila z dna in poletela v višave, si tudi jaz – in vsi, ki te poznamo – želimo, da se ta zgodba ponovi tudi v tvojem primeru. Mogoče pa je bil prav tisti transparent “Drži se, Jaka” in skandiranje “Bori se, Jaka!” tisto, kar je igralcem na igrišču dalo nove moči.
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
