Od kultnega San Sira do nejasnega statusa: Kam je izginil eden najbolj obetavnih Prekmurcev zadnjega desetletja Rok Erniša?
Foto: DALL-E & NK Bilje
Rok Erniša je bil v mladih letih označen za enega zanimivejših nogometašev svoje generacije v Prekmurju. Kot otrok je opozoril nase na kampu AC Milana, igral v akademiji graškega Sturma, pri Muri nosil kapetanski trak in že kot kadet podpisal profesionalno pogodbo. Danes je 24-letnikov status precej manj jasen, kot bi lahko pričakovali glede na njegov začetek.
Zgodba Roka Erniše se je začela pisati zelo zgodaj. Nogometno znanje je pridobival pri Muri, že kot devetletnik pa je bil na kampu AC Milana izbran med tri najboljše igralce iz celotne Slovenije. To mu je prineslo povabilo v Italijo, kjer se je na dogodku Milan Junior Camp Day s svojimi vrstniki predstavil tudi na San Siru. Že takrat so ga v domačem okolju predstavljali kot igralca, ki bi lahko nekoč posegel precej visoko.
Njegov talent ni ostal neopažen niti čez mejo. Okoli dvanajstega leta se je preselil v mladinski pogon graškega Sturma, enega najboljših razvojnih okolij v Avstriji. V evidencah avstrijske zveze je naveden v ekipi Sturma do 12 let, med njegovimi takratnimi soigralci pa je bil tudi poznejši reprezentant Bosne in Hercegovine Amar Dedić. V kadetskih letih se je Erniša vrnil v Fazanerijo.
Mura ga je želela pravočasno zavarovati
Aprila 2019 je tedaj 17-letni Erniša skupaj z Aljažem Antolinom podpisal prvo profesionalno pogodbo z Muro, veljavno do poletja 2022. Klub ga je predstavil kot kapetana kadetske ekipe in osrednjega branilca, ki se zelo dobro znajde v zadnji vrsti. Takrat je bil del generacije, v kateri so bili tudi Žiga Laci, Tio Cipot, Kai Cipot in Antolin, zato pričakovanja niso bila majhna.
Leta 2021 je bil vključen tudi v priprave članskega moštva državnih prvakov pod vodstvom Anteja Šimundže. To je bil trenutek, ko se je zdelo, da bi utegnil slediti preboj v prvo ekipo. Toda prave priložnosti na največjem slovenskem odru ni dočakal. Konkurenca v Fazaneriji je bila močna, Mura pa je takrat igrala evropske tekme in lovila rezultate, zato je bilo prostora za razvoj mladih branilcev manj.
Članski nogomet je spoznal daleč od Fazanerije
Poleti 2021 je odšel na posojo v Bilje. Primorski drugoligaš ga je predstavil kot donedavnega kapetana Murine mladinske ekipe, po izteku pogodbe z Muro pa je Erniša v Biljah ostal še kot njihov igralec. Tam je dobil tisto, česar v Murski Soboti ni – redne minute v članskem nogometu. Njegov razvoj se je medtem začel premikati tudi pozicijsko. Čeprav je veljal predvsem za centralnega branilca, je lahko igral še na položaju zadnjega in centralnega vezista.
V sezoni 2023/24 je pri Nafti dobil celo novo vlogo desnega bočnega branilca. Jesenski del je odigral kot standardni član začetne enajsterice, nastopil na vseh 18 prvenstvenih tekmah in z Lendavčani prezimil na vrhu 2. SNL. Takrat je znova kazalo, da se njegova kariera obrača navzgor. Nafta je sezono končala z napredovanjem med prvoligaše, toda Erniša priložnosti v prvi ligi tudi tokrat ni dobil. Poleti 2024 je zapustil Lendavo in se preselil k avstrijskemu Weinland Gamlitzu, članu štajerske Landeslige oziroma četrtega kakovostnega razreda.
V Avstriji je postal nevaren tudi pred vrati
Pri Gamlitzu ni igral zgolj kot klasični osrednji branilec. V zapisnikih tekem je bil pogosto naveden med vezisti oziroma v bolj napadalni vlogi. V sezoni 2024/25 je postal tudi presenetljivo učinkovit strelec. Maja 2025 je proti Fehringu dosegel dva zadetka, ki sta bila njegov peti in šesti v sezoni, junija pa je proti Frohnleitnu zadel še sedmič. Za igralca, ki je večji del mladinske poti preživel v obrambi, je bil to zelo spodoben napadalni izkupiček.
V Gamlitzu si je slačilnico delil tudi z nekdanjim slovenskim reprezentantom Rokom Kronavetrom. Moštvo je jesenski del sezone končalo celo na prvem mestu, čeprav v nadaljevanju ni zadržalo ritma. Erniša je bil v številnih pomembnih tekmah član začetne enajsterice in je očitno našel okolje, v katerem je znova redno igral.
Kje je danes?
Tu postane zgodba manj jasna. Transfermarkt in Sofascore ga od 1. julija 2025 vodita kot igralca brez kluba, Gamlitz pa je njegov zadnji delodajalec. Erniševa pot je zato zanimiv primer, kako hitro se lahko razvoj nekoč zelo cenjenega mladinskega igralca oddalji od prvotnih napovedi. Opevan ni bil brez razloga saj je kot otrok blestel na Milanovem kampu, igral za Sturm, vodil Murine mlajše selekcije kot kapetan in še pred polnoletnostjo podpisal profesionalno pogodbo.
Toda med obetavnim mladincem in uveljavljenim članom prve ekipe je največja ovira pogosto prav pravočasna in neprekinjena minutaža. Pri 24 letih za Roka še ni prepozno, čeprav naj bi vsaj za zdaj dejansko opustil misel o igranju nogometa in se bolj posvetil študiju. Ima izkušnje iz 2. SNL, več različnih igralnih položajev in za seboj učinkovito sezono v Avstriji. Toda za vrnitev na slovenski profesionalni oder bo najprej potreboval stabilno okolje, jasno določeno vlogo in predvsem redno igranje. Njegov talent očitno ni izginil vprašanje pa je, ali bo dobil še eno pravo priložnost, da ga dokončno pretvori v člansko kariero. (st)

Avtor: Uredništvo Planet nogomet



