Kam je izginil nekoč veliki up Renato Simić? Trening v Krškem in upanje na priložnost v okolju, v katerem bo lahko spet užival v nogometu
Foto: Vid Ponikvar / Sportida
Pri vsega dvaindvajsetih ima Renato Simić v nogometu pred sabo še vsaj desetletje. Toda po drugi strani je res, da je leta 2001 v Ljubljani rojeni nogometaš že več kot leto dni brez delodajalca. Nekoč veliki up slovenskega nogometa je bil nazadnje pri Kopru, toda po tem, ko ga je julija lani zapustil, še vedno ni uspel najti novega delodajalca. Toda to ne pomeni, da je Renato Simić obupal nad nogometom. Upa le, da nogomet ni obupal nad njim…
Renato Simić v teh dneh trenira v Krškem, kjer po novem domuje slovenski tretjeligaš. Treningom nekdanjega člana Prve lige Telemach se je priključil v želji, da bi se v telesnem smislu vrnil na optimalno raven, hkrati pa upa, da bo že v kratkem prejel ponudbo, ki mu bo omogočila vrnitev nazaj na nogometno sceno. Renato Simić se zaveda, da so zadnja leta pustila posledice in da v tem trenutku posledično ni zanimiv za najboljše klube v državi. Toda če bi mu bil kdo v – recimo – prvi ali drugi ligi pripravljen odpreti svoja vrata… Mladenič ne glede na vse verjame, da še ni rekel zadnje, prava priložnost je v tem trenutku vse, po čemer hrepeni.
Nekdanji mladinski reprezentant Slovenije, ki je za selekcijo do 19 let na treh tekmah zabil tri gole, je pred odhodom v Koper v Sloveniji igral tudi za Muro, v mlajših letih se je kalil še pri Olimpiji in Domžalah. Pri rumeni družini (k slednji je – zanimivo – odšel z Joštom Urbančičem, ki je danes član norveškega prvoligaša Vikinga) je dejansko preživel le nekaj tednov, nato pa dobil priložnost, po kateri hrepenijo vsi mladi nogometaši. Avgusta 2017 je odšel v sosednjo Italijo, kjer je podpisal za Fiorentino.
S Fiorentino osvojil dva mladinska pokala
Renato Simić je v Firencah igral dobro. Za ekipo do 17 let je na 23 tekmah zabil devet golov, prebil se je tudi v tekmovanje Primavera. V mladinski ligi je zaigral 21-krat, enkrat se je vpisal tudi med strelce. S Fiorentino je hkrati kar dvakrat osvojil mladinski pokal. Nato se je zalomilo tam, kjer se pri mladih rado zalomi. Renato Simić je imel – kot številni pred njim – težave s prebojem na članski oder, zato se je vrnil nazaj domov, a mu avanturi pri Muri in Kopru nista prinesli željenega.
Zdaj je Renato Simić na točki, ko bo moral začeti znova. Leto dni brez nogometa mu je ponudilo priložnost za temeljit premislek o tem, kaj je šlo narobe, o napakah, ki jih je morda naredil. Nekoliko starejši in predvsem izkušenejši ter hkrati modrejši je zdaj pripravljen dokazati, da še ni rekel zadnje. A nekje bo treba spet začeti. In to kar najhitreje. Čas je poleg poškodb in slabe forme najhujši sovražnik nogometašev…
